Zmotno je tudi nadaljnje stališče pritožbe, da bi tožena stranka lahko izpodbila pravno domnevo iz tretjega odstavka 256. člena OZ, če bi jo sodišče prve stopnje zaslišalo kot stranko. Določba tretjega odstavka 256. člena OZ določa, da se pri neodplačnih razpolaganjih in z njimi izenačenih razpolaganjih šteje, da je dolžnik vedel, da s takšnim razpolaganjem škoduje upnikom in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali, da bi mu moralo biti znano, kar pomeni, da za izpodbijanje zadostuje zgolj neodplačnost razpolaganja in dokaz nasprotnega niti ni mogoč. Zato zaslišanje toženke ni bilo potrebno in je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je ta dokaz zavrnilo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – seznanitev z oceno – zagovor
Ker je tožena stranka izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela podala, ne da bi tožnico predhodno seznanila z ugotovitvami in rezultati poskusnega dela ter jo povabila na zagovor, je ravnala nezakonito.
kolektivni delovni spor – akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest – rok za sprejem – instrukcijski rok
Rok treh mesecev po uveljavitvi ZJU za sprejem akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest je instrukcijski rok, katerega prekoračitev oziroma zamuda ne vpliva na zakonitost akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
ZPP člen 8, 215, 8, 215. OZ člen 131, 131. ZVCP-1 člen 47, 47/1, 47/1-8, 47, 47/1, 47/1-8.
nedopustno ravnanje - dokazno breme
Izhajajoč iz določbe 131. člena Obligacijskega zakonika - OZ je dokazno breme za obstoj in povzročitev škodnega dogodka (povzročitev prometne nesreče kot nedopustno ravnanje zavarovanca tožene stranke) na strani tožeče stranke.
prodajna pogodba - jamčevanje za pravne napake - vrnitev kupnine - izguba pravic iz pravnih napak - prekluzivni rok
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tretji (K.) zoper tožnika vložil tožbo 16.7.1991 ter da je bila tožniku vročena (pri čemer datum ni opredeljen); sedanji toženec je bil pozvan, naj vstopi v pravdo kot stranski intervenient (v tožbi tožnik kot datum navaja 21.10.1991), vendar tega ni storil; pravda med tožnikom in K. je bila pravnomočno končana glede vrnitve kupnine za avtomobil 4.6.1992 (v preostalem delu zahtevka pa 3.11.1992); predmetna tožba je bila vložena 28.10.1992. Iz navedenih podatkov nedvoumno izhaja, da je bila tožba tožnika vložena pravočasno in prekluzivni roki niso potekli, zato so vsi tovrstni pritožbeni ugovori neutemeljeni.
pravno nasledstvo - dokazovanje - dokazno breme - splošno znana dejstva - določljivost obveznosti - pobotni ugovor
Po pravilih ZPP je dokazovanje prosto, dokazna sredstva pa niso omejena. Sodišče je dolžno oceniti vse dokaze za ugotovitev določenega dejstva. Preverjanje obstoja kapitalskih družb in njihovih preoblikovanj z vpogledom v sodni register je potrebno le izjemoma, v primerih, ko obstajajo kakšne okoliščine, ki vzbujajo dvom, da obstajajo ali da so takšne, kot trdijo, da so.
Pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu je treba uporabljati na način, ki zagotavlja uravnotežen položaj pravdnih strank in njuno sorazmerno obremenitev. Zgolj retorični pomisleki ene stranke glede resničnosti določenega dejstva terjajo tudi zgolj retorično obremenitev nasprotne stranke.
Sodišča za ugotavljanje odločilnih dejstev sicer niso dolžna uporabljati interneta, vendar pa je to gotovo eden od načinov, na katerega je mogoče "odkriti" splošno znana dejstva, to pa so lahko tudi dejstva, povezana z obstojem ali statusom določenih družb, ki so dovolj velike in pomembne, da so deležne stalne medijske pozornosti.
Za določljivost obveznosti je bistveno, da jo je mogoče identificirati, da je torej opredeljena po vsebini oz. po temelju, tako da je mogoče določno ugotoviti, za katere obveznosti je dano poroštvo.
ZDR člen 204, 204/1, 204/2, 204/4. ZJU člen 24, 24/5. ZPP člen 181, 181/2.
dejansko opravljanje dela – razlika v plači – predhodni postopek pri delodajalcu – zavrženje tožbe
ZJU v 24. členu, enako kot 1. in 2. odst. 204. člena ZDR, daje delavcu pravico do uveljavljanja pravnega varstva pri delodajalcu v vseh primerih kršitev pravic delavca ali neizpolnjevanja obveznosti s strani delodajalca, nato pa v okviru prekluzivnih rokov tudi pravico do sodnega varstva. To pomeni, da se pravni interes predpostavlja in ga ni treba posebej izkazati. Tudi po določbi 2. odst. 181. člena ZPP se ugotovitvena tožba lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, v drugih primerih pa mora stranka izkazati pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja.
Če delodajalec odloči o zahtevi delavca za priznanje razlike v plači zaradi dejanskega opravljanja više vrednotenega dela, lahko delavec zoper takšno odločitev o pravici iz delovnega razmerja uveljavlja direktno sodno varstvo pred delovnim sodiščem, v smislu 5. odst. 24. člena ZJU, tudi če v obravnavanem primeru t. i. notranja pot oziroma predhodno uveljavljanje varstva pravic pri delodajalcu ni procesna predpostavka za sodno varstvo in se lahko denarni zahtevek uveljavlja neposredno s tožbo pred sodiščem v smislu 4. odst. 204. člena ZDR.