ZDR člen 11, 11/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. OZ člen 25, 25/2, 28, 28/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – blokada računa – preklic odpovedi
Odpoved pogodbe o zaposlitvi se lahko po smiselni uporabe določb OZ prekliče le do trenutka, ko jo nasprotna stranka prejme. Glede na to tožena stranka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni mogla več preklicati, saj je bila odpoved že vročena.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni nezakonita zato, ker jo je tožena stranka poizkušala preklicati, ampak zato, ker v sodnem postopku ni dokazala obstoja poslovnega razloga. Blokada transakcijskega računa in neplačevanje s strani njenih dožnikov namreč ne more predstavljati poslovnega razloga.
patent - sposobnost biti stranka - firma - uporaba skrajšane firme - pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti - stroški izvedenca
Obstoj stranke je opredeljen s firmo družbe, ki se tudi vpiše v sodni register (1. odstavek 47. člena v zvezi z 12. členom ZGD.
Tožena stranka, kot jo je opredelila tožeča stranka, je torej v preteklosti dejansko obstajala, zaradi njenega izbrisa zaradi pripojitve pa v trenutku vložitve tožbe ni več obstajala, družba L., farmacevtska družba, d.d., je le univerzalni pravni naslednik družbe, ki jo je kot toženo stranko opredelila tožeča stranka.
Podana je pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti. Na drugačno odločitev ne more vplivati niti dejstvo, da se je nadaljnjega postopka na strani tožene stranke udeleževala pravna naslednica tožene stranke, niti okoliščina, da je tožeča stranka v toku nadaljnjega postopka od vloge z dne 1. 7. 2005 dalje kot toženo stranko opredeljevala njenega pravnega naslednika.
ZPIZ/92 člen 133, 134, 134/1, 137. ZPIZ-1 člen 39, 40, 406, 446.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - invalid III. kategorije invalidnosti
Tožnik je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu je bila priznana pravica do zaposlitve na drugo ustrezno delo. Ker tožnikova plača na drugem ustreznem delu na dan 1. 4. 1992 ni bila nižja od pokojninske osnove, od katere bi se mu na ta dan odmerila invalidska pokojnina, tožnik ne izpolnjuje pogoja po 1. odstavku 134. člena ZPIZ/92 za odmero nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu v višini razlike med pokojninsko osnovo, od katere bi se odmerila invalidska pokojnina ob razporeditvi na drugo ustrezno delo, in plačo, določeno ob razporeditvi na drugo ustrezno delo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev pogodbenih obveznosti
Ker kršitve pogodbenih obveznosti, ki jih je tožena stranka očitala tožniku (da ni voljan niti sposoben opravljati prevzete funkcije – komercialno tehničnega vodje projekta, saj je postavljal nesmotrne in nemogoče pogoje za izvedbo projekta, ni uresničeval začrtanih planov in smernic direktorja, ni izpolnjeval poslovnih načrtov projektov pod vnaprej znanimi pogoji), niso bile časovno in vsebinsko opredeljene oziroma konkretizirane (tako da niti ni mogoče preizkusiti pravočasnosti podaje odpovedi), je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZOR člen 221, 221/2, 361, 361/1, 371, 372, 372/1, 372/2.
zastaranje – zastaralni rok – obročno plačilo – občasne terjatve – anuitete – obveznosti poslovodje brez naročila
S pogodbo sta stranki dogovorili obročno odplačilo toženčeve obveznosti do tožnika, torej plačilo obveznosti v 48 enakih delih. Za zastaranje takih terjatev je s 371 čl. ZOR predpisan splošni 5 letni zastaralni rok, kajti za take obveznosti zakon ne predpisuje drugačnega zastaralnega roka. Za vsakega od teh delov tožnikove terjatve začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je tožnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti.
Ne gre za občasne terjatve, kajti stranki sta s pogodbo samo obveznost razdelili na 48 delov. Iztoževana terjatev tudi niso anuitete, saj morajo biti le-te v naprej določene, zneskovno enake in zajemati morajo glavnico ter obresti.
Tožnica je upravičena do enkratne denarne pomoči v višini devetih zadnjih plač njenega pokojnega soproga, saj je življenje izgubil na redni poti od delovnega mesta do stanovanja.
zavarovalna pogodba - izguba zavarovalnega kritja - vzročna zveza - vožnja pod vplivom alkohola
Domneva podane vzročne zveze zavarovančeve vožnje pod vplivom alkohola in dejstvo, da je bil pri zavarovancu opravljen alkotest pozitiven, zavarovanec pa ni poskrbel, da bi s krvno analizo bila natančno ugotovljena stopnja njegove alkoholiziranosti, je bila pogodbeno dogovorjena (v splošnih pogojih AO-95 tožeče stranke, kot sestavnega dela zavarovalne pogodbe). Pogodbeno dogovorjen pa je bil tudi način, na kakršen je možno to domnevo ovreči.
nezgodno zavarovanje - dnevna odškodnina - nadomestilo za invalidnost - dokazovanje z izvedencem - obseg izvedenčevega dela - dopolnitev izvedenskega mnenja - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga
Z zavrnitvijo dokaza po pritegnitvi novega izvedenca medicinske stroke, konkretno oftalmologa, je sodišče prve stopnje kršilo določbo drugega odstavka 254. člena ZPP, saj je tožnik obrazloženo ugovarjal izvedenskemu mnenju v zadevi sodelujočega izvedenca J.Z. dr. med. in določno opozoril na neskladja v njem ter je za svoje navedbe predložil dokaze. Zato sodišče prve stopnje ni moglo zavrniti tako obrazloženega dokaznega predloga zgolj z utemeljitvijo, da je izvedenec svoje delo opravil korektno in skladno s pravili znanosti in stroke ter je njegov izvid jasen, popoln in ni sam s seboj v nasprotju.
solastna stvar - uporaba solastne stvari - sporazum o načinu delitve stvari - sporazum o načinu uporabe stvari - vpis sporazuma v zemljiško knjigo
Če pride med solastniki do sporazuma o načinu delitve stvari ali vsaj do sporazuma o načinu uporabe stvari, tak sporazum med njimi uživa pravno varstvo po 100. členu SPZ.
nedopustnost izvršbe - zmotna uporaba materialnega prava - rubež stanovanja, ki ni vpisano v zemljiško knjigo - pravilnost oprave rubeža - pridobitev poplačilne pravice - dobrovernost kasnejšega pridobitelja nepremičnine
Za razsojo predmetne zadeve bo treba ugotoviti in razjasniti naslednja dejstva:
1. ali je bil rubež spornega stanovanja, ki ni vpisano v zemljiško knjigo, v izvršilnem postopku opravljen pred sklenitvijo darilne pogodbe, s katero je dolžnica v izvršilnem postopku sporno stanovanje odsvojila tožniku;
2. ali je bil rubež spornega stanovanja opravljen pravilno.
Pravilno opravljen rubež nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, ima pomen zaznambe izvršbe, kar pomeni, da upnik z rubežem pridobi poplačilno pravico na zarubljeni nepremičnini z učinkom tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini (tretji odstavek 170. člena ZIZ) ter lastninska pravica, pridobljena po tem, ko je bila nepremičnina zarubljena, ne predstavlja pravice, ki bi preprečevala izvršbo v smislu 64. člena ZIZ. Glede na dejstvo, da med pravdnima strankama ni sporno, da je bila nepremičnina zarubljena pred sklenitvijo darilne pogodbe, bo sodišče moralo ugotoviti le, ali je utemeljen ugovor tožnika, da je bil ob pridobitvi nepremičnine v dobri veri. Pri tem pa bo upoštevalo, da se tožnik na dobrovernost ne more sklicevati, če je bil rubež opravljen v skladu z določbami ZIZ.
Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (2007) člen 18, 18/1.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - popolnost predloga
V skladu s I. odstavkom 18. člena Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka sodišče po prejemu popolnega predloga za izvršbo ne preverja resničnosti vsebine predloga za izvršbo, temveč na podlagi podatkov, ki jih navede upnik v predlogu, izdela sklep o izvršbi.
Ni se mogoče strinjati z razlogi prvostopenjskega sodišča, češ da pred zaključkom prekrškovnega postopka tožnik ni mogel vedeti, da ni dolžan plačati oziroma da je vse do sedaj, ko je dokazal, da njegova alkoholiziranost ni bila vzrok za nesrečo, tudi bil dolžan plačati. Tožniku so bile vse okoliščine prometne nesreče znane. Odločba sodnika za prekrške v ničemer ne zavezuje pravdnega sodišča. Tožnik je imel možnost v pravdi, pred katero ga je toženka z opomini pozivala k plačilu, dokazati isto, kar je dokazoval v tej pravdi. Nevarnost plačila zamudnih obresti ni sila v smislu 191. čl. OZ. Zato bi moral tožnik ob plačilu regresa toženki izjaviti, da si pridržuje pravico plačano terjati nazaj, tudi če je sam pri sebi čakal na odločbo sodnika za prekrške. Celo v tem primeru je lahko računal z možnostjo, da bo ta zanj ugodna. Ker tega ni storil, nima pravice tistega, kar je plačal, terjati nazaj. Neupravičene pridobitve tožene stranke torej ni, saj velja načelo volenti non fit iniuria.
revizija stranskega intervenienta - prenehanje pravdne stranke zaradi stečaja - tožba v korist tretjega - enotni sospornik
Ker revident po prenehanju tožene stranke ni vstopil v procesni položaj, kakršnega je imela le ta ob prenehanju, je nastala situacija, ko je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima več. Zato je revizija postala nedovoljena.
Tožniki za samo izvedbo del potrebujejo vsa ustrezna upravna dovoljenja, ki so potrebna za varovanje javne koristi. Brez teh dovoljenj posega v prostor ne smejo izvršiti, ker jim to preprečuje upravni organ z varovanjem javne koristi. Vendar pa SPZ med pogoje za začasno uporabo sosednje nepremičnine ne uvršča upravnega dovoljenja za izvedbo del, temveč le nujnost del, ki so potrebna za uporabo in izkoriščanje nepremičnine in naslednji pogoj, da teh del ni mogoče izvesti drugače, ali jih je mogoče izvesti le z nesorazmernimi stroški. Gre za civilnopravni zahtevek za dosego lastne in ne javnopravne koristi. To pa je kriterij razmejitve med upravno in sodno pristojnostjo.
ao-plus zavarovanje - pogodbeno osebno zavarovanje - opredelitev prometne nesreče - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - teorija načela predvidljivosti - pretrganje vzročne zveze
AO-plus zavarovanje krije samo škodo zaradi poškodb, utrpelih v prometni nesreči.
prisotnost upnika pri rubežu – fakultativnost udeležbe - rubež – potrebni stroški za izvršbo
Upnik bi bil upravičen do povračila stroškov za prisotnost pri rubežu le, če bi dokazal, da bi bil rubež v njegovi odsotnosti neuspešen ali da je njegova prisotnost pri rubežu pripomogla k posebnemu uspehu rubeža.
Premoženje, ki ga je toženka pridobila na podlagi neodplačnega pravnega posla, ki ga tožeča stranka ni izpodbijala, kot tudi premoženje, ki se v civilni delitvi skupnega premoženja lahko opravi celo tako, da se nerazdeljen del skupnega premoženja proda in se izkupiček razdeli, ima v obeh primerih lastnost posebnega premoženja.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 40, 41, 41/1, 41/3.
nagrada za izvedenca - izvedenina - stroški izvedenca
Izvedenec se mora pri priglasitvi materialnih stroškov iz tretjega odstavka 41. člena Pravilnika odločiti, ali jih bo priglasil v pavšalnem znesku 15 % od nagrade, ali pa po dejanskih računih.