ZP-1-UPB3 člen 19, 202, 202b, 202b/4, 202b/9. ZKP člen 76, 76/2, 76/3.
postopek o prekršku - uklonilni zapor - ugovor zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora - razlogi za ugovor - nepopolna vloga - nerazumljiva vloga
Sodišče pozove storilca k dopolnitvi nepopolne vloge le takrat, če je vloga v tolikšni meri nerazumljiva in nepopolna, da se je ne more obravnavati.
Sklepu o določitvi uklonilnega zapora je mogoče ugovarjati tudi na podlagi drugih dejstev, ki se nanašajo na temelj za določitev uklonilnega zapora in ne le z navajanjem in dokazovanjem dejstev po IV. odst. 202b. čl. ZP-1 tj. da je globa bila plačana ali da določitev uklonilnega zapora ne bi bila v skladu z njegovim namenom.
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 202, 202a. ZVCP-1 člen 235, 235/5.
postopek o prekršku - vozniško dovoljenje - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vožnja motornega vozila - osnovni poklic - voznik tovornega vozila
Ker je pritožbeno sodišče na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni vsi pogoji za uporabo V. odst. 235. čl. ZVCP-1, je sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja le za tiste kategorija, ki jih ne potrebuje za opravljanje svojega osnovnega poklica.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – akt o sistemizaciji
Ker je iz ponujene pogodbe o zaposlitvi razvidno, za kakšna dela naj bi jo tožnica sklenila ter kakšna je zahtevana izobrazba, dejstvo, da delovno mesto, na katero se pogodba o zaposlitvi nanaša, še ni sistemizirano (ampak je nova reorganizacija v pripravi), ne vpliva na zakonitost odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
Naročnik, sedaj toženec, je s kupcem sklenil prodajno pogodbo dne 6.3.2006, to pa je ob pravilni uporabi materialnega prava odločilni trenutek za nastanek obveznosti plačila provizije, saj s tem trenutkom obveznost iz naslova provizije zapade v plačilo. Iz posredniške pogodbe izhajajoče pravice in obveznosti pravdnih strank so zato v celoti nastale že pred kasnejšo sklenitvijo dogovora med posrednikom in naročnikom o hrambi overjene prodajne pogodbe, zato slednji dogovor na pravice in obveznosti iz posredniške pogodbe ne vpliva.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – volja delodajalca
Ker je bila v dokaznem postopku ugotovljena volja toženca, da tožniku poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, in ker se tako na pisni obdolžitvi kot na odpovedi kot izdajatelj navaja toženec (in obe vsebujeta njegov žig), je izredna odpoved zakonita – ne glede na to, da jo je podpisala druga oseba (ena izmed delavk po izrecnem navodilu toženca) in ne toženec.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – predlog tožene stranke – kazenska ovadba – okoliščine in interesi pogodbenih strank –
Pri presoji, ali bo uporabilo institut sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, sodišče upošteva vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank, ni pa vezano na predlog tožene stranke. Zgolj njeno sklicevanje na vloženo kazensko ovadbo zoper tožnika zato ne more predstavljati razloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – resen in utemeljen razlog
Dejstvo, da je tožnik v sedmih dneh zamudil na delo le za nekaj minut (dvakrat celo za eno minuto), ne predstavlja takšne kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki bi utemeljevale redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, upoštevaje tudi, da tožena stranka ni utrpela nobenih materialnih ali moralnih posledic.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 216. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 23, 23/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – delo študentov – izbira delavca – kriteriji
Odločitev tožene stranke, da bo delo prodajalcev opravljala z manjšim številom zaposlenih, predstavlja utemeljen organizacijski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Dejstvo, da so določena dela pri toženi stranki opravljali študenti, ne vpliva na ugotovitev o obstoju poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj študenti ne opravljajo enakega dela kot redno zaposleni delavci, ampak delo opravljajo po potrebi oziroma v primeru nepredvidenih ali predvidenih odsotnosti redno zaposlenih. Tožena stranka pri izbiri delavca, ki mu bo redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni bila dolžna upoštevati kriterijev, saj so ti po kolektivni pogodbi predvideni le za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev.
Ker tožena stranka ni poskrbela za ustrezni nadzor in varen potek dela (ampak je dopuščala, da so delavci izdajali blago v skladišču v času malice, ko ni bilo na razpolago viličarja), krivdno odgovarja za škodo, ki jo je tožnik utrpel s tem, ko se je povzpel po konzolah in poškodoval. Na podlagi tožnikove odločitve, da bo pomagal kupcu, zaradi česar se je povzpel na konzolo in ni počakal na viličarja, je njegov soprispevek k nastali škodi ocenjen na 20 %.
Tožnik je bil zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez sredstev, saj ni prejemal nadomestila za brezposelnost, se je pa v 4 mesecih po prenehanju delovnega razmerja zaposlil pri drugem delodajalcu za nedoločen čas. Za ta čas mu je bil s sodno odločbo priznan obstoj delovnega razmerja. Ker je bil pri toženi stranki zaposlen 3 leta in 8 mesecev, bi v primeru zakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga prejel odpravnino v višini 3/5 povprečne mesečne plače. Glede na te okoliščine je odškodnina ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi v višini ene tožnikove mesečne plače primerna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC0002284
ZIZ člen 260.
zavarovanje terjatve - predhodna odredba
260. člen ZIZ določa, kakšne predhodne odredbe lahko odredi sodišče in med njimi je v 6. tč. določena predznamba zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini ali na pravici, vknjiženi na nepremičnini. Drugih predhodnih odredb 260. čl. ZIZ ne določa, torej ne določa takšne predhodne odredbe, kot jo je predlagala predlagateljica.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – delodajalec – pristojna oseba
Ker je tožniku izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po tem, ko ni več opravljal funkcije direktorja, podal nadzorni svet, za kar ni bil pristojen (pristojen bi bil novi direktor), je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-4, 125, 125/1. Kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji člen 55, 55/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – sestavine pogodbe o zaposlitvi – soglasje delavca
Ker se stranki v pogodbi o zaposlitvi nista dogovorili za poskusno delo, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana zaradi domnevno neuspešno opravljenega poskusnega dela, nezakonita. Izostanka izrecne pogodbene določbe o poskusnem delu namreč ni mogoče nadomestiti s sklicevanjem na splošni akt delodajalca – tožene stranke (v katerem je za delovno mesto, za katero je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, predvideno poskusno delo) niti z obvestilom delavca – tožnice, saj na podlagi obvestila ni mogoče šteti, da se s poskusnim delom strinja.
Tožnikov zahtevek za izplačilo dodatka k plači ni pravne podlage, saj tožniku plačilo za dodatno odrejeno delo ni bilo določeno niti ni v sodnem postopku zahteval priznanja dodatka k plači, ampak je zgolj zahteval plačilo tega dodatka za nazaj v obliki neposrednega uveljavljanja denarne terjatve.
izvršba na podlagi verodostojne listine – dogovor o krajevni pristojnosti
V takem primeru mora upnik v predlogu za izvršbo določno označiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti (2.odst.41.čl. ZIZ). Te listine o sporazumu o pristojnosti pa ni več potrebno priložiti predlogu.
ZPIZ-1 člen 97, 162, 397, 397/1, 446. ZPIZ/92 člen 123, 123/2. ZZZPB člen 69, 69/2. ZZDT člen 4, 4/3, 4/5. ZDR člen 21, 21/2.
nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev – tujec – osebno delovno dovoljenje – prijava pri zavodu za zaposlovanje
Ker je tožniku osebno delovno dovoljenje prenehalo veljati v letu 2004 in ga ni ponovno pridobil, se ob vložitvi zahteve za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu v letu 2006 ni mogel prijaviti pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve. Iz tega razloga je pravilna odločitev, da ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do nadomestila plače.
izvršba na podlagi verodostojne listine – obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi – negativno dejstvo – sporazum o krajevni pristojnosti
Po 3. odst. 41. čl. ZIZ lahko upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po dogovoru, če sta stranki glede terjatve, za katere upnik zahteva izvršbo sklenili dogovor o krajevni pristojnosti. V tem primeru mora upnik v predlogu za izvršbo določno označiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti.
SPZ člen 130. ZdavP člen 45. ZdavP-1 člen 47, 52, 56, 174, 174/2. ZdavP-2 člen 123. ZIZ člen 186, 186/2, 271, 271/2.
davčna izvršba – sklep o začasnem zavarovanju davčne obveznosti – zaznamba sklepa – nastanek zastavne pravice
Davčni organ je začasni sklep o zavarovanju po določbah 6.odst.52.čl. ZDavP-1 poslal upravljalcu registra neposestnih zastavnih pravic, ki je po uradni dolžnosti vpisal v register zaznambo omejitve ali prepovedi iz tega sklepa. S to zaznambo začasnega sklepa o zavarovanju pa ni nastala zastavna pravica na premičninah pač pa je bil zagotovljen le publicitetni učinek odrejenih prepovedi.
Razvezani zakonec, ki mu je že bila priznana pravica do vdovske pokojnine, še naprej uživa to pravico, četudi vdovec (zakonec iz kasnejše zakonske zveze) uveljavi pravico do (dela) vdovske pokojnine po pokojnem zakoncu. V tem primeru je razvezani zakonec souživalec vdovske pokojnine, kar pomeni, da se priznana pravica, ki je za posameznega upravičenca določena v višini 70 % osnove, deli na enake dele.
Za negatorno tožbo je potrebno, da tožnik zatrjuje in dokaže, da je lastnik nepremičnine in da ga tožena stranka pri izvrševanju lastninske pravice protipravno vznemirja.