prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje podatkov
Delodajalec ne more uspešno trditi, da ni bil seznanjen z vsebino listin, ki jih je predložil delavec, če teh listin ni pregledal in se ni prepričal o njihovi vsebini. Zaradi tega ni utemeljena odpoved delovnega razmerja zaradi zamolčanja podatkov po določbi 8. točke prvega odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (1990).
trajni presežek - zaposlitev pri drugem delodajalcu - plačilo odpravnine
Ker je bila tudi tožniku v okviru programa prestrukturiranja tožene stranke zagotovljena ustrezna zaposlitev v drugi družbi, tožena stranka tožniku ni bila dolžna plačati odpravnine po 36. f členu ZDR (1990), ne glede na njegovo vlogo, ki jo je odigral v postopku prestrukturiranja.
Ker je bil tožniku disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja izrečen zaradi konkretno ugotovljenih ravnanj, ki so v smislu pravilnika o odgovornosti delavcev tožene stranke pomenila hujšo kršitev delovnih obveznosti, tožniku delovno razmerje ni prenehalo iz razlogov moralno politične neprimernosti, oziroma obnovitveni razlog istega razloga ni podan.
ZPIZ člen 2, 3, 24, 24/3.ZPIZ člen 20, 292, 295.URS člen 2, 155.
pravica do predčasne pokojnine - načelo enakosti
Ker tožnik ob uveljavitvi novega ZPIZ ni pridobil niti ni mogel pridobiti pravice do predčasne pokojnine po prej veljavnih predpisih, niti te pravice po novem zakonu ni mogel pričakovati, načelo enakosti pred zakonom ni bilo kršeno, kot zmotno zatrjuje revizija.
ZPP člen 3, 5, 7, 8, 213, 215, 314, 314/1.URS člen 22, 25.
disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - sodni postopek - uporaba pravila o dokaznem bremenu - uporaba načela "in dubio pro reo"
Načelo "in dubio pro reo" in pravilo o dokaznem bremenu sme sodišče uporabiti šele tedaj, če na podlagi izvedenih dokazov (8. člen) ne more zanesljivo ugotoviti kakšnega pravno pomembnega dejstva.
Ker je tožena stranka, kljub preklicu prvostopnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja z dne 1.2.1996, tudi v zadnjem sporu vztrajala, da je tožnici delovno razmerje prenehalo in tožnice po 14.4.1996 ni izrecno pozvala na delo, ji po tem datumu ni mogla očitati neupravičenih izostankov, ne glede na to, da si je tožnica zagotovila pravice pri zavodu za zaposlovanje.
razporeditev na delovno mesto - dokončna odločba - napačen pravni pouk
Napačen pravni pouk delavcu ne more biti v škodo in ne spreminja dejstva, da se je bil tožnik dolžan ravnati po sklepu o razporeditvi šele po njegovi dokončnosti. Do tedaj ostaja "v veljavi" prejšnja razporeditev.
Sodišče je prišlo do pravilnega zaključka, da organizacijska sprememba pomeni, da so postali trajno presežni vsi delavci zaposleni na inštitutu, za katere ni bilo mogoče najti drugega ustreznega dela.
trajno presežni delavci - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev
Tožena stranka ne pove, kateri kriteriji naj bi se uporabljali za reševanje trajno presežnih delavcev v tekstilni dejavnosti, dejansko pa tudi v reviziji potrjuje ugotovitev sodišča, da v primeru tožnice ni uporabila nobenih kriterijev.
Disciplinski ukrep javni opomin je mogoče izreči za hujšo kršitev delovnih obveznosti le v primerih, če je bil tak izrek utemeljen v okviru upoštevanja načela individualizacije sankcije, ki velja tudi v disciplinskem postopku.
razporeditev na drugo delovno mesto - sodni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev tožbenemu zahtevku v prejšnjih sojenjih
Okoliščina, da sta sodišči v sporu že odločali in da je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku dvakrat ugodilo, ne pomeni v reviziji zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Če je prvostopenjsko sodišče pri svoji odločitvi bistveno kršilo procesne določbe oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje, to lahko pomeni samo to, da so bile njegove prejšnje odločitve pravno zmotne.
disciplinski postopek - ukrep prenehanja delovnega razmerja - kvalifikatorna okoliščina
Pri ugotavljanju posebnih okoliščin iz 89. člena ZDR (1990) gre za ugotavljanje dejanskega stanja in te okoliščine morajo ugotoviti že disciplinski organi delodajalca. Sodišče samo jih ne more ugotavljati, ampak lahko le presoja pravilnost in zakonitost dokončne delodajalčeve odločitve.
ZDR (1990) člen 61, 61/3, 100, 100/1-5.ZZVZZ člen 80.
prenehanje delovnega razmerja - odsotnost z dela - bolniški stalež
Mnenja in izvidi zdravnikov oziroma zdravniških komisij so le strokovna medicinska mnenja o zdravstveni sposobnosti zavarovancev za delo. V postopku odločanja o pravicah iz delovnega razmerja so le eden od možnih dokazov, ne pomenijo pa odločitve o pravicah delavca:
ne o njegovih pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ne o njegovih pravicah iz delovnega razmerja.
prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje podatkov ob sklenitvi delovnega razmerja
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je sprejelo tudi sodišče druge stopnje, ne izhaja, da bi tožnica dajala neresnične podatke o svoji strokovni izobrazbi in strokovnih izpitih. Zato ni podan zakonit razlog za prenehanje delovnega razmerja.
Iz določbe prvega odstavka 83. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90) izhaja, da delavec ne more zahtevati varstva pravice pri pristojnem sodišču, če je ni vložil v 15 dneh od prejema odločitve pristojnega organa. Gre za procesno predpostavko, zaradi katere je tožba, vložena v nasprotju z določili 83. člena ZTPDR, nedovoljena. Zato je sodišče v izpodbijani sodbi pravilno spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in tožbo v tem delu pod 1/1. in 1/2 zavrglo. Rok je prekluziven in mora nanj sodišče paziti po uradni dolžnosti. Pri tem ni mogoče upoštevati določbe 105. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93), ki podaljšuje rok za uveljavitev pravice do sodnega varstva v primeru molka organa, kar smiselno uveljavlja revizija, saj v konkretnem primeru ne gre za molk organa tožene stranke, ampak za vprašanje, ali je odgovor na pritožbo tožene stranke z dne 3.3.1992 ustrezal kot sklep ali ne. V tem primeru pa gre za dejansko ugotovitev obeh nižjih sodišč, ki je revizijsko sodišče zaradi določbe tretjega odstavka 370. člena ZPP niti ne more niti ne sme spreminjati. Ker je sodišče v izpodbijani sodbi izrecno navedlo, da gre za sklep tožene stranke z dne 3.3.1992, je bilo v tem delu možno edino zavrženje tožbe zaradi bistvene prekoračitve roka iz prvega odstavka 83. člena ZTPDR.
Ne glede na to, ali gre za spor iz pogodbe o delu po 4. točki 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 119/94 - ZDSS) ali za spor o premoženjskih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja po 2. točki 4. člena ZDSS, je za obe vrsti sporov stvarno pristojno delovno sodišče.
Sodišče prve stopnje in drugostopenjsko sodišče sta ugotovili (ugotovitev dejanskega stanja), da pri tožnici gre za stalno izpostavljenost negativnim vplivom, pa čeprav je iz opisa nalog, ki ga je predložila revidentka, razvidno, da je bila tožnica samo pretežno izpostavljena vplivu kemikalij in nevarnosti infekcije z veliko intenzivnostjo in tudi da delo opravlja pretežno stoje (uporabljeno izrazje ni povsem primerljivo). Ker pa gre za ugotovitev dejanskega stanja, na katero je revizijsko sodišče vezano zaradi določbe tretjega odstavka 370. člena ZPP, revizijsko sodišče soglaša z zaključki nižjih sodišč, da sporna pogodba o zaposlitvi ni bila v skladu s kolektivno pogodbo in sta zato nižji sodišči toženi stranki pravilno naložili, da je dolžna predložiti tožnici v podpis pogodbo o zaposlitvi, ki bo usklajena z določili kolektivne pogodbe.