Prvostopenjsko sodišče je izvajalo obsežen dokazni postopek, predvsem s postavitvijo izvedenke, v katerem je ugotavljalo, ali so v zapisniku SDK kot javni listini dejstva resnično ugotovljena. S tem je ravnalo v skladu z določbo tretjega odstavka 224. člena ZPP in tudi v skladu z navodili vrhovnega sodišča glede oprave pravnih dejanj in obravnavanja spornih vprašanj, kar je v skladu z določbo prvega odstavka 362. člena ZPP. Dajatveni zahtevki iz naslova oškodovanja družbene lastnine niso neutemeljeni že samo zato, ker tožeča stranka ni izrecno uveljavljala ničnosti posameznih ravnanj, ki so bila podlaga za zatrjevano oškodovanje družbene lastnine.
Ničnost lahko opredeljujejo različna dejstva, ki pa jih mora zainteresirana oseba vsaj zatrjevati za to, da lahko sodišče pazi na ničnost po uradni dolžnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22127
KZ člen 107, 107/4.ZIKS člen 13. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 8.ZKP člen 399, 399/1, 402, 402/1.
izvrševanje kazni zapora - alternativna izvršitev kazni zapora - delo v korist humanitarnih organizacij
O alternativnem načinu izvršitve kazni zapora v smislu 4. odstavka 107. člena KZ sodišče odloči po pravnomočnosti sodbe najkasneje do nastopa kazni. Predlagajo ga lahko obsojenec, državni tožilec in po uradni dolžnosti sodišče: v zadnjih dveh primerih je potrebna za takšen način izvršitve kazni privolitev obsojenca. Pred okrajnim sodiščem bo o tem odločal sodnik posameznik, ki je izrekel kazen zapora do 3 mesecev, pred okrožnim sodiščem pa je za odločanje pristojen zunajobravnavni senat (6. odstavek 25. člena ZKP), ne pa predsednik senata, ki je izrekel kazen. Zoper ta sklep gre pravica do pritožbe tako obdolžencu kot tudi državnemu tožilcu (1. odstavek 399. člena ZKP). O pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje odloča sodišče druge stopnje (1. odstavek 402. člena ZKP).
Zagovarjati je mogoče stališče, da se v primeru iz 4. odstavka 107. člena KZ, če obsojenec ne izpolnjuje naloženih nalog ali jih opravlja malomarno, površno in neredno, izrečena zaporna kazen izvrši v celoti, ne glede na to, koliko ur dela v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti je do tedaj že opravil.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker toženec sodbo prve stopnje formalno z oznako opravilne številke, vsebinsko pa tudi z izpodbijanjem temelja in obsega škode, izpodbija z revizijo, je v tem delu njegova revizija nedovoljena, saj ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka 367. člena ZPP.
V drugem delu toženčeva revizija ni dovoljena zato, ker revizijsko izpodbijani del sodbe druge stopnje ne presega zneska 1,000.000 SIT, ki je v drugem odstavku 367. člena ZPP določen kot mejni znesek za dovoljenost revizije v premoženjskih sporih.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22090
ZKP člen 150, 420, 420/2.KZ člen 25, 196, 196/1.
posebne operativne metode in sredstva - nedovoljeni dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - sostorilstvo
Z navedbami, da posnetki telefonskih pogovorov niso pristni, zagovornica ne obrazlaga bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ker da sta sodišči uporabili za razsojo podatke, pridobljene po 150. členu ZKP, ki pa so bili pridobljeni na nezakonit način, ampak zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Čeprav obsojenec ni neposredno prenašal mamila, pa je bila ugotovljena njegova odločilna vloga pri načrtovanju kaznivega dejanja vključno z načrti v zvezi s predvidenimi zapleti od nakupa mamila pa vse do končne prodaje. Zato je pravilna pravna opredelitev, da je s tem v sostorilstvu storil kaznivo dejanje po 1. odstavku 196. člena KZ.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22162
KZ člen 311, 311/2, 311/3.ZKP člen 420, 420/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - sostorilstvo - prepovedan prehod čez državno mejo - udeležba pri kaznivem dejanju - kazniva dejanja zoper javni red in mir - združba - odločilen prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja - član združbe kot storilec kaznivega dejanja
Da bi član združbe veljal za (so)storilca kaznivega dejanja, ki je storjeno v okviru združbe, ni potrebno, da uresniči vse zakonske znake tega kaznivega dejanja, temveč zadostuje, da deluje pri uresničitvi le enega od njih ali pa odločilno prispeva k njegovi izvršitvi.
Prispevek je odločilen, če brez njega sostorilci, ki so uresničili zakonske znake storjenega kaznivega dejanja, teh ne bi uresničili na takšen način, kot se kaže v obravnavanem historičnem dogodku.
Ker je obsojenec kot član združbe sodeloval pri spravljanju tujcev čez državno mejo, ni pomembno, da prebežnikov ni neposredno vodil, ko so ti na nedovoljen način prestopili državno mejo. Kot član združbe je imel namreč točno določeno vlogo pri spravljanju velikega števila ljudi čez državno mejo na ilegalen način in je v okviru te delitve dela opravil prevoz znotraj države, pri čemer je bil končni cilj ilegalne prebežnike na nedovoljen način spraviti v Republiko Italijo. S takim ravnanjem je odločilno prispeval k storitvi kaznivega dejanja.
ukrep urbanističnega inšpektorja - poseg v prostor brez ustreznega upravnega dovoljenja
Za odreditev inšpekcijskega ukrepa po določbi 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor zadostuje ugotovitev, da je investitor posegel v prostor brez ustreznega upravnega dovoljenja. Razlogi, zaradi katerih je investitor posegel v prostor, niso pomembni.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja, ali so v izpodbijani pravnomočni sodbi navedeni razlogi o odločilnih dejstvih (11. točka 1. odstavka 371. člena ZKP).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi in izvedenskim mnenjem - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z zatrjevanjem, da v obravnavanem primeru ni šlo za tako situacijo, kot je bila ugotovljena, zagovorniki smiselno uveljavljajo razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, torej razlog, katerega po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati.
ZPP člen 146, 146/1, 365, 365-3. ZUS člen 16, 16/1.
vročanje pisanj - imenovanje pooblaščenca za sprejemanje sodnih pisanj
Ker tožnik izkazano sprejema sodna pisanja na naslovu v Sloveniji, ni bilo podlage za zavrženje tožbe zaradi neimenovanja pooblaščenca za sprejemanje sodnih pisanj v Sloveniji.
uporabno dovoljenje - pravni naslednik denacionalizacijskega upravičenca - stranka v postopku - varovanje pravic in koristi
Svoje pravice in pravne koristi tožnik kot pravni naslednik denacionalizacijskega upravičenca na zemljišču, na katerem stoji sporni objekt, kot stranka v postopku varuje že v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za ta objekt.
Po preteku objektivnega roka petih let od vročitve odločbe stranki, razen izjem, obnove ni mogoče več predlagati in tudi ne začeti postopka po uradni dolžnosti.
stroški skladiščenja carinskega blaga - stroški nastali po krivdi udeleženca v postopku
Ker je tožnik zavedel carinski organ, da je za uvoz spornega avtomobila podana carinska oprostitev in je carinski organ v naknadnem postopku uvoženi avto ponovno štel za carinsko blago ter odredil njegovo skladiščenje in nato odmeril carinske dajatve, so stroški skladiščenja avtomobila stroški postopka, ki jih je povzročil tožnik sam, zato jih na podlagi 2. odstavka 113. člena ZUP/86 tudi sam trpi. Pri tem pa ni važno, na koga se glasi račun za skladiščenje, ki ga je izdalo podjetje, ki se ukvarja s skladiščenjem.
CZ člen 9, 62, 154, 161-3. ZUP (1986) člen 3. ZUS člen 14, 14/3, 73. Uredba o uveljavljanju pravice do carinske oprostitve člen 17.
naknaden obračun carinskih dajatev
Ne gre za dve odločbi o isti stvari, če je bil tožnik najprej na podlagi listin, za katere je bilo kasneje ugotovljeno, da niso verodostojne, oproščen plačila carine, nato pa mu je bila carina o naknadnem obračunu izterjana. Gre namreč za različni dejanski in pravni podlagi za obračun carine za isto uvoženo blago.
Ker lahko stranka umakne svojo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v vsakem trenutku, sodišču ni treba v sklepu o ustavitvi postopka navajati razlogov za umik in ustavitev postopka.
ZUS člen 60, 73.ZZZDR člen 4, 102, 103, 119.ZZDej člen 47, 47/1.
omejitev roditeljske pravice
Z dopolnjenimi 15 leti otrok pridobi upravičenje do samostojnega uveljavljanja pravic iz 1. odstavka 47. člena ZZDej oziroma do tega niso več upravičeni njegovi starši po 2. odstavku istega člena. Ker pa je bila roditeljska pravica staršev omejena z odločbo CSD prav zaradi njunega uveljavljanja pravic iz 1. odstavka 47. člena ZZDej, je s tem odpadla pravna podlaga za ukrepanje po 119. členu ZZZDR.
ZUS člen 2, 2/1, 61, 61/1. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive (1994) člen 13, 13-3. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (1991) člen 29.
napredovanje v naziv - upravni spor - odločanje o zakonitosti akta
Sodišče odloča o sami stvari po določbi 1. odstavka 61. člena ZUS, če so izpolnjeni tudi pogoji iz 1. odstavka 2. člena ZUS; ker ZOFVI tega ne določa oziroma zaradi narave napredovanja tako odločanje ni potrebno, sodišče ni odločalo o samem napredovanju tožnika v naziv, kot je to zahteval v tožbi in pritožbi.
denarno nadomestilo - nadomestilo za brezposelnost
Iz dejanskih zaključkov, do katerih je prišlo sodišče v izpodbijani sodbi, izhaja, da tožnik delovnega razmerja za določen čas ni sklenil v skladu z določbami 17. člena ZDR, saj ni uspel dokazati, da je šlo za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Sodišče je v nasprotju z zatrjevanjem tožnika zaključilo, da je šlo za njegovo protizakonito ravnanje, ker je ravnal z namenom, da bi izigral predpise in si na ta način pridobil pravico do denarnega nadomestila, kar pomeni, da so bile okoliščine za sklenitev delovnega razmerja v nasprotju z zakonom na strani tožnika.
Ker ZZZPB v 4. alinei prvega odstavka 19. člena določa, da pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi sklenitve delovnega razmerja v nasprotju z zakonom, splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo, če so okoliščine za tako sklenitev na strani delavca, je že tožena stranka pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi zavrnila njegov zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila, pravilni pa sta tudi odločitvi sodišč prve in druge stopnje.
ZPIZ je sicer v 382. členu določil, da naj bi tudi sklad obrtnikov postal sklad za opravljanje storitev prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja samostojnih podjetnikov, samozaposlenih, njihovih družinskih članov in pri njih zaposlenih delavcev po določbah tega zakona. Vendar do dneva odločanja z zakonom določeni organi navedenega še niso potrdili, prav tako z zakonom določenega in zahtevanega skladovega pokojninskega načrta, ki ga zahteva vsako prostovoljno zavarovanje po določbah tega zakona. Zato Vrhovno sodišče zaključuje, da način zavarovanja in postopki priznavanja pravic še vedno potekajo samo v skladu s pravili sklada, kar pomeni, da sklad še ni sestavni del pokojninskega in invalidskega zavarovanja po ZPIZ, ampak vsaj do sprejetja pokojninskega načrta ostaja zavarovanje pri tem skladu civilnopravno razmerje, zato je za reševanje sporov iz tega zavarovanja pristojno redno, ne pa specializirano sodišče.