zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
Zoper sklep o podaljšanju pripora, izdanem na podlagi 2. odstavka 207. člena ZKP, zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena (4. odstavek 420. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek
Obdolženčev zagovornik je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep o zavrženju obdolženčeve pritožbe zoper prvostopenjsko sodbo, še preden je višje sodišče odločilo o pritožbi zoper to odločbo.
Glede na to navedeni sklep ni pravnomočen, prav tako pa ni pravnomočna niti sodba, ki jo izpodbija v obrazložitvi zahteve.
Pogoji iz 1. odstavka 420. člena ZKP za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zato niso podani, ne gre pa za izjemo, predpisano v 4. odstavku iste zakonske določbe, zato je taka zahteva nedovoljena.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine
Če upnik predlaga izvršbo na nepremičnine, ki ležijo na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu navedena na prvem mestu.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - prometna nesreča - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - vožnja z vinjenim voznikom - vinjenost oškodovanca - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta sodišči ravnali pravilno, ko sta ocenili, da je 20-odstotna tožnikova soodgovornost primerna stopnja sokrivde za nepazljivo izpostavljanje večjemu riziku za nastanek škode. ZOR sicer ne definira malomarnosti, naslanja pa se na splošno definicijo malomarnosti iz kazenskega prava.
Od povprečno skrbnega človeka je mogoče pričakovati, da bo presodil, ali je vožnja z drugim vozilom varna in za tožnika ni bilo ugotovljeno, da bi njegova zmožnost presoje kakorkoli odstopala od zmožnosti presoje povprečnega odraslega (treznega) človeka, oziroma, da bi se, v kolikor so bile zaradi vinjenosti njegove intelektualne sposobnosti bistveno zmanjšane, ne spravil sam s svojim ravnanjem v tako stanje (drugi odstavek 159. člena ZOR). Tožnikova presoja, da se je vozil že z bolj vinjenimi vozniki in za U. G. ni zaznal, da bi bil tako vinjen, da ne bi bil sposoben vožnje, kaže na njegovo nepazljivo izpostavljanje večjemu riziku za nastanek škode, saj ni ravnal s skrbnostjo povprečno skrbnega človeka. Od povprečno skrbnega človeka bi bilo pričakovati, da bo preveril, ali je voznik sposoben varne vožnje.
obličnost - pisna oblika - podpis pogodbe - sprejem ponudbe
Že iz 38. člena ZOR izhaja, da ni nujno, da se podpisa obeh pogodbenikov nahajata na isti listini. Še jasneje to izhaja iz določbe četrtega odstavka 72. člena ZOR, ki določa, da je zahteva po pisni obliki izpolnjena, tudi če stranki izmenjata pismi ali se sporazumeta po teleprinterju ali po kakšnem drugem sredstvu, ki omogoča, da se zanesljivo ugotovi, kakšna je vsebina izjave in kdo jo daje. Določbo 72. člena ZOR, čeprav ima naslov Sestava listine, je mogoče razlagati le kot določbo, ki ureja nekatera vprašanja v zvezi s sklepanjem pogodbe, za katero se zahteva pisna oblika, ne pa morda kot določbo, ki uvaja v pravni red poleg pisne oblike še dodatni institut posebne vrste listine.
ZOR člen 154, 154/1, 155, 189, 200, 200/1, 200/2, 203.
povrnitev gmotne in negmotne škode - prometna nezgoda - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - višina denarne odškodnine - izgubljeni dobiček (zaslužek) - vzročna zveza
1. Presoja višine odškodnine za negmotne škode zaradi zloma vratnega vretenca.
2. Tožnikova bruto izguba na zaslužku iz obrtne dejavnosti naj bi znašala 324.955 DEM, kolikor je podjetje P. plačalo od septembra 1991 do februarja 1993 za uvožene plastične čepe, ki bi jih sicer izdelal tožnik. Ker pa je bila prometna nezgoda šele 28.9.1991, ko pogodba za dobavo čepov podjetju P. še ni bila sklenjena, niso bili izdelani vzorci in niso bila izdelana orodja za izdelavo čepov, za kar bi bilo potrebno 2 do 3 mesece, ni pomislekov proti zaključku nižjih sodišč, da ni izakazana vročna zveza med prometno nezgodo in tožnikovo poškodbo ter na opisan način opredeljeno gmotno škodo. Kakšne delne ali drugačne škode iz naslova izgube na zaslužku pa ni tožnik niti navajal niti dokazal.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 177, 177/3, 189, 200, 200/1, 200/2, 203, 919, 919/2.URS člen 14, 22.
povrnitev negmotne škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - objektivna odgovornost delodajalca - ravnanje oškodovanca - deljena odgovornost - varstvo pri delu - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - pravno priznana škoda - pravična denarna odškodnina - enotna sodna praksa - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine
Očitek kršitve obveznosti v zvezi z varstvom pri delu, da je tožnik popravilo opravljal sam in ni pritegnil k delu še enega delavca, ki bi mu pomagal vpeti dvigalko, da bi jo skupaj pravilneje namestila, je neodločilen, saj je tako delo v preteklosti opravljal bodisi posameznik bodisi se je opravljalo v dvoje, delodajalec pa je to dopuščal, zato tožnik ni imel razloge, da bi tak način dela spreminjal. Tožnikova kršitev 46. člena Zakona o varstvu pri delu zato ni podana in ni njegovega 20 % prispevka k nastanku škode.
zahteva za varstvo zakonitosti - primernost izvršilnega naslova - obseg izvršbe - sodba delovnega sodišča kot izvršilni naslov - plačilo nadomestila plače - nadomestilo za prevoz na delo in prehrano - davki in prispevki
V skladu z določbo prvega odstavka 44. člena ZIZ pri odločanju o utemeljenosti predloga za izvršbo sodišče presoja, ali obstoji upnikovo materialno pravno upravičenje, dolžnikova obveznost, obstoj, veljavnost in zapadlost terjatve iz izvršilnega naslova ter ustreznost sredstev in predmetov izvršbe. To po eni strani pomeni, da je izvršbo mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu kot izhaja iz izvršilnega naslova, po drugi strani pa, da na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe sodišče pazi po uradni dolžnosti.
odškodninska odgovornost države - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - krivdna odgovornost - zasebnopravno odškodninsko razmerje - subjekti javnega prava - podlage odškodninske odgovornosti - prepoved povzročanja škode - povprečno skrben gospodar - soodgovornost oškodovanca
V tej zadevi toži Republiko Slovenijo na plačilo odškodnine tožnica, ki je padla na tlakovani pešpoti pred Okrajnim sodiščem v ... in si poškodovala desno zapestje. Ne gre torej za primer, ko je država odškodninsko odgovorna za delovanje sodišča v funkciji izvajanja sodne oblasti. Pravna podlaga za odločanje o tej zadevi zato ni določba 26. člena Ustave Republike Slovenije, saj ne gre za javnopravno delovanje države, temveč nastopa državni organ kot subjekt zasebnopravnega odškodninskega razmerja. Ker gre za neposlovno odškodninsko obligacijsko razmerje, ga je treba presojati na podlagi določb ZOR o povzročitvi škode (154. člen ZOR in naslednji).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti
Ker naj bi zatrjevano protipravno ravnanje sodnikov v postopku prisilne poravnave in stečaja tožniku povzročili škodo, je po presoji vrhovnega sodišča v tej zadevi smotrno, da o njej odloča drugo sodišče.
ZPP člen 339, 339/2-8.ZMZPP člen 95, 95/1, 111. Codice di procedura civile člen 282, 324.
priznanje tuje sodne odločbe - italijanska sodna odločba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročitev sodne odločbe - opustitev vročitve - možnost sodelovanja v postopku - potrdilo o pravnomočnosti po italijanskem pravu - pravnomočnost - izvršljivost - začasna izvršljivost
Nasprotnemu udeležencu hkrati s sklepom o priznanju tuje sodne odločbe ni bila vročena overjena fotokopija te odločbe, kar ne izhaja samo iz njegovih pritožbenih trditev (enako je zatrjeval že v ugovoru), ampak tudi iz povratnice v spisu. Zato je v pritožbi (in že prej v ugovoru) lahko le ugibal, s kakšnimi potrdili je tuja sodna odločba opremljena in kakšna je njihova vsebina. S takšnim ravnanjem mu je bila znatno zožena možnost obravnavanja pred sodiščem, predvsem pa polna utemeljitev ugovora.
V tej zadevi je treba vprašanje pravnomočnosti presojati po italijanskem pravu.
Razlike med pravnomočnostjo in izvršljivostjo po italijanskem pravu pa so znatno večje kot po slovenskem pravu. Mnoge zakonske določbe italijanskega civilnega procesa omogočajo izvršljivost (na primer nespornih delov obveznosti) že med postopkom na prvi stopnji, poleg tega pa je drugače urejena izvršljivost ob sami izdaji sodne odločbe prve stopnje. Po 282. členu Codice di procedura civile sodišče že v sami sodbi podeli začasno izvršljivost, torej že pred vročitvijo sodbe strankam in seveda tudi pred eventuelno vložitvijo pritožbe. Prav na ta člen pa se sklicuje italijansko sodišče v sodbi na 9. in 10. strani, ko izreka sodbo za začasno izvršljivo med strankama. Na možnost začasne izvršljivosti je nasprotni udeleženec opozarjal že v ugovoru, vendar sodišče na to ni odgovorilo. Predvsem pa sodišče zapisa žiga na zadnji strani sodbe ni presojalo po 324. členu italijanskega zakonika o formalni pravnomočnosti.
spor o pristojnosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - krajevna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti
Ker je dolžnik v ugovoru uveljavljal sporazum o krajevni pristojnosti, s katerim je dogovorjena pristojnost ljubljanskega sodišča in ker je ta sporazum tudi priložen, je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - načelno pravno mnenje
Sodišči nista zanemarili resne stopnje in trajanja primarnega in sekundarnega strahu, revizijskega poudarka, češ da je pri tožniku obstajal blag strah še v času izdelave izvedeniškega mnenja dne 15.3.1998 pa ni mogoče upoštevati, ker ni bil tako intenziven, da bi v tožnikovi duševnosti pustil resnejše posledice.
predpogodba - prodaja tuje stvari - spremenjene okoliščine
Iz bistva predpogodbe kot pravnega instituta izhaja, da so ne le njena oblika in vsebina, pač pa glede na naravo stvari tudi drugi pogoji za veljavnost in učinki, ki jih predpogodba sama ali pa zakon ne urejata izrecno, odločilno povezani z vrsto (tipom) pogodbe, ki sta se jo stranki zavezali skleniti na njeni podlagi. Glede vprašanja veljavnosti predpogodbe o (sklenitvi glavne pogodbe o) prodaji tuje stvari je treba uporabiti določbo 460. člena ZOR o veljavnosti pogodbe o prodaji tuje stvari. Določbe tretjega odstavka 133. člena ZOR veljajo tudi glede možnosti uveljavljati spremenjene okoliščine glede izpolnitve obveznosti iz predpogodbe.
Po pogodbi o finančnem leasingu je moral vsa tveganja, ki bi nastala zaradi kršitev dolžnosti dobave plinskega viličarja, nositi leasingojemalec. Takšna razdelitev tveganj ni pomenila kršitve materialnega prava.
Če stranki skleneta pogodbo o finančnem leasingu, se vsaj praviloma uporabljajo določbe o zakupni pogodbi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz posebno tehtnih razlogov varstvo zasebnosti
Navajanje povzročitve velike nevščenosti in nepopravljive škode tožencu ter njegovi družini zaradi pravdnega postopka samega ne more biti razlog za delegacijo drugega sodišča, saj položaj stranke v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem sam po sebi navedenega ne povzroča. Glede na vrsto spora pa je zaradi varovanja zasebnosti strank zagotovljena izključitev javnosti.
ZIZ člen 55, 55/1-8.ZZDT člen 4, 4/3, 54, 54/1, 54/5.
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za ugovor - prenehanje terjatve - odločba delovnega sodišča kot izvršilni naslov - načelo reintegracije - vrnitev delavca na delo - zaposlovanje tujcev - osebno delovno dovoljenje
Načelo reintegracije predpostavlja vzpostavitev prvotnega stanja glede pravic in dolžnosti delavca in delodajalca, pri tem pa se zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca predpostavlja njegova odgovornost ob izgubi delavčevih pravic. Povedano drugače: če ne bi bilo nezakonitega sklepa disciplinske komisije, zaradi katerega je upniku prenehalo delovno razmerje, bi si ta v Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev predvideno osebno dovoljenje pridobil pravočasno in ne šele z 21.11.2001. Odgovornost za izpad upnikovih pravic v obdobju od 10.2.2001 do 21.11.2001 torej nosi dolžnik.
Razlogov, ki bi preprečevali izvršbo za obravnavano sporno obdobje, po povedanem ni. Terjatev upnika tudi v tem obdobju ni prenehala. Določil 8. točke drugega odstavka 55. člena ZIZ v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti.
ZPP člen 214, 214/1, 324, 324/4. ZTLR člen 54, 54/1. ODZ paragraf 473.
zahteva za varstvo zakonitosti - stvarna služnost - priznanje dejstev v vlogi - anticipirano priznanje - pogoji za upoštevanje priznanja dejstev - dejanska podlaga sodbe - dejansko stanje sodbe - osebna služnost rabe - nasprotovanje izvajanju služnosti
Predmet pravne presoje ne more biti dejstvo, da sta toženca že leta 1997 ob pot pričela postavljati ovire in jo tako zoževati. Res so to dejstvo tožniki zatrjevali že v tožbi. A je to tudi vse. Ne le, da se toženca na to t.i. anticipirano (vnaprejšnje) priznanje nista sklicevala, marveč sodišče tega dejstva tudi ni sprejelo v podlago svoje odločbe. To, da je del procesnega gradiva (kamor ga uvedejo stranke s /pravočasnimi/ trditvami), še ne pomeni, da je tudi del dejanskega stanja sodbe. Dejansko stanje sodbe predstavlja namreč le tista dejstva, na katera je sodišče oprlo svoj pravni zaključek po (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka, in ki jih je (kot pravno pomembna), obravnavalo v razlogih sodbe.