zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve - zahteva vložena zoper pravnomočen sklep o podaljšanju hišnega pripora
Med kazenskim postopkom, ki še ni pravnomočno končan, se sme zahteva za varstvo zakonitosti vložiti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora (4.odst.420.čl. ZKP). Navedena izjema se izrecno nanaša le na pripor in torej ne velja za hišni pripor. Tudi določba 6.odst. 199.a čl ZKP glede vložitve zahteve za varstvo zakonitosti zoper odločbo o odreditvi ali podaljšanju hišnega pripora ne napotuje na smiselno uporabo določb ZKP o priporu.
zamudne obresti - povrnitev negmotne škode - zavarovanje pred odgovornostjo - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali zavarovalne vsote - lastna pravica zavarovanca in direktna tožba - plačilo nespornega dela zavarovalne vsote
ZOR ureja zavarovanje v XXVII. poglavju, obveznosti zavarovalnice pa v 4. odseku tega poglavja. Ta odsek pa ne govori le o strankah zavarovalne pogodbe (sklenitelju zavarovanja in zavarovancu), ampak tudi o "upravičencu" (920. člen), "prinosniku police", "zahtevku koga drugega, ki se na polico sklicuje", "zahtevku tretjega pri prostovoljnem zavarovanju pred odgovornostjo" itd. (921. člen). To pa pomeni, da določbe 4. odseka ZOR (919. do 921. člen) ne veljajo le za primere, ko zahtevke proti zavarovalnici uveljavlja zavarovanec kot pogodbena stranka iz zavarovalne pogodbe, ampak tudi za primere, ko zahtevke proti zavarovalnici uveljavlja oškodovanec (ki sicer ni pogodbena stranka zavarovalne pogodbe) na podlagi z zakonom priznane lastne pravice do odškodnine iz zavarovanja (že omenjeni 941. člen ZOR). Zakonska določba o actio directa je sprejeta tudi v oškodovančevo korist in ni videti razloga, zakaj naj ne bi zakon silil zavarovalnice, da ravna enako hitro pri izplačilu tako oškodovancu kot zavarovancu.
Določba 919. člena ZOR (ki je v 4. odseku XXVII. poglavja ZOR) ne izključuje zahtevkov za povrnitev nepremoženjske škode, saj govori o izplačilu odškodnine (brez razlikovanja med premoženjsko in nepremoženjsko škodo) ali v zavarovalni pogodbi določene vsote.
V ZOR so za izpolnitev zavarovalnice določeni kratki roki. Smisel določila 919. člena ZOR je tedaj v tem, da zavarovalnici preprečuje zavlačevanje in jo sili, da čimprej uresniči upravičene zavarovančeve in/ali oškodovančeve interese (kadar ta uveljavlja z neposredno tožbo lastne pravice iz zavarovanja). Zato mora celo v primeru, ko se znesek njene obveznosti ne da ugotoviti, upravičencu plačati nesporni del obveznosti kot predujem.
zahteva za varstvo zakonitosti - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
V 1.odst. 420.čl. ZKP, v katerem so našteti vsi razlogi, iz katerih je dovoljeno vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, ni določeno, da se sme pravnomočna sodba izpodbijati zaradi določbe o kazenskih sankcijah, to je zaradi primernosti izrečene sankcije v smislu 3. in 4.tč. 370.čl. ZKP.
ZUP člen 2. CZ člen 254, 254/1.ZOR člen 827. ZUS ( 1977 ) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1.
položaj špediterja v carinskem postopku - sprejem odločb
Ker je carinski postopek poseben upravni postopek in ker iz določbe 254. člena CZ izhaja, da je špediter, če nastopa v postopku carinjenja v imenu carinskega zavezanca, odgovoren za pravilnost izpolnjenih dejanj, to pomeni, da je pooblaščen za vsa dejanja carinskega postopka, tudi za sprejem odločb, ki jih izdaja carinski organ v carinskem postopku.
podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - vmesna sodba
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je do nevarnih razmer pri odpiranju vrat prišlo zato, ker rudnik ni izvršil potrebnih varnostnih ukrepov. Ob taki ugotovitvi pa je pravno pravilna odločitev, da tožena stranka ne odgovarja na podlagi pravil o objektivni odgovornosti, temveč na podlagi pravil o subjektivni, krivdni odgovornosti.
skrajšani postopek - pripor - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnega predloga - pritožba zoper sklep o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnega predloga - pristojnost za odločanje o pritožbi - vročitev obtožnega predloga obdolžencu - vročitev obtožnega predloga priprtemu obdolžencu
Tako v primeru odreditve kot podaljšanja pripora je nujen pogoj za takšno odločitev obstoj utemeljenega suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje. Po vložitvi obtožnega predloga je takšen sum moč preizkušati oz. ga lahko obdolženec in njegova obramba učinkovito izpodbija, le če sta seznanjena z vloženim obtožnim aktom obenem z ostalimi podatki spisa. Sodišče mora zato v primeru, ko je obdolženec v priporu, vročiti obtožni predlog v 24 urah po prejemu v skladu s 1.odst. 273.čl. ZKP v zvezi s 429.čl. ZKP.
Po določbi 2.odst. 272.čl. ZKP v zvezi s 429.čl. ZKP o podaljšanju pripora po vloženem obtožnem predlogu odloča s sklepom sodnik okrajnega sodišča, o pritožbi zoper tak sklep pa v skladu z določbo 1.odst. 402.čl. ZKP sodišče druge stopnje na seji senata.
ZPP (1977) člen 189, 292, 313, 313/3, 329/2, 400, 400/1.
nasprotna tožba - pogoji za vložitev nasprotne tožbe - ločeno obravnavanje nasprotne tožbe - formalno procesno vodstvo - revizija zoper sklep sodišča druge stopnje - dovoljenost revizije
Nasprotna tožba ni le obrambno sredstvo zoper tožnikovo tožbo, ampak je samostojna tožba. Z vložitvijo nasprotne tožbe dobimo dve samostojni pravdi, ki sta lahko združeni v enotno obravnavanje.
Odločitev sodišča prve stopnje, da nasprotne tožbe ne bo obravnavalo skupaj s tožbo, in odločitev pritožbenega sodišča, da je za obravnavanje nasprotne tožbe glede na vrednost spornega predmeta pristojno okrožno sodišče, predstavljata sodni odločitvi, s katerima o tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe še ni bilo pravnomočno odločeno.
ZUN člen 54, 54/2, 55, 57. ZUS člen 16, 23, 23/3, 50, 50/2, 51, 51/1, 59, 59/1, 72, 72/2. ZPP (1977) člen 342, 342/1.
lokacijsko dovoljenje
Glavna obravnava ni potrebna, če sodišče presodi, da k tožbenim navedbam predloženi dokazi ne kažejo na zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja (2. odst. 50. čl. ZUS).
Če je po PUP določeno zemljišče predvideno za gradnjo, mejaš ne more v lokacijskem postopku uspeti z ugovorom, da je zemljišče za gradnjo prestrmo. Mejaš oz. sosed ne more vplivati na odločitev o lokaciji objekta z ugovori, ki nimajo podlage v predpisanih pogojih. Zato ne more uspeti z ugovori, ki kažejo na to, da se ne strinja s pogoji gradnje na podlagi strokovnih rešitev v okviru PUP in predpisanih normativov ter izdanih predpisanih soglasij.
Odločitev Slovenske razvojne družbe (sklep o izbiri najugodnejšega kupca delnic v postopku sprejetega programa lastninskega preoblikovanja podjetja) in sklenjena pogodba s kupcem nista upravna akta, ki bi se lahko izpodbijala v upravnem sporu. Gre za ravnanje tožene stranke kot gospodarskega subjekta (gospodarske delniške družbe) za vstop v obligacijskopravna razmerja. Gre torej za civilni spor, za katerega ni pristojno upravno sodišče, temveč sodišče splošne pristojnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zatrjevane kršitve določb kazenskega postopka po 8. in 11.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP vložnik opira na lastne ugotovitve in ne na dejstva in okoliščine, ki so bile ugotovljene v teku rednega postopka. Iz enake podlage izvaja tudi trditve o kršitvah ustavnih človekovih pravic. Tudi v tem delu zahteva za varstvo zakonitosti v bistvu napada ugotovljeno dejansko stanje, kar pa po določbi 2.odst. 420.čl. ZKP v postopku po zahtevi za varstvo zakonitosti ni dopustno.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Da gre v resnici pri izvajanjih vložnika zgolj za vprašanje pravilnosti utemeljenega dejanskega stanja, je jasno razvidno iz njegovega stališča, da bi sodišče moralo dokazati, da je obsojeni Ž. kritičnega dne prodajal mamilo iz "dveh virov" in nato o tem navesti razloge... Po določbi 2.odst. 420.čl. ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
nujni delež - trditveno in dokazno breme strank - sprememba tožbe v pritožbenem postopku
Šele po prejemu sodbe sodišča prve stopnje, ki je zaradi neprikrajšanega nujnega deleža tožbeni zahtevek zavrnila, je tožeča stranka v pritožbenem postopku začela svoj tožbeni zahtevek utemeljevati tudi z vsebino darilne pogodbe z dne 16.2.1976. Tako ravnanje tožeče stranke pa je, kot je pravilno ugotovilo tudi pritožbeno sodišče, v nasprotju z določbami ZPP/77, saj predstavlja nedovoljeno spremembo tožbe (190. in 191. člen ZPP/99).
ZUS člen 69, 69/2.ZZLPPO člen 51.ZLPP člen 13, 13/3.
začasna odredba - stvarna pristojnost
Čeprav sodišče pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe presoja izpolnjenost oz. neizpolnjenost pogojev iz 69. člena ZUS, mora vendarle najprej ugotoviti, ali je stvarno pristojno za odločanje o predmetu spora.
Dedič, ki odstopi svoj dedni delež sodediču še naprej odgovarja zapustnikovemu upniku za zapustnikove dolgove solidarno s sodediči do višine vrednosti svojega odstopljenega dednega deleža.
Če stečajni dolžnik pri vnovčevanju svojega premoženja prodaja tudi pogodbeno terjatev do dolžnika X in se z njim dogovori za zmanjšanje terjatve in za drugačni rok plačila, pomeni tak dogovor spremembo pogodbe o višini terjatve in roka plačila, ne pa posebnega odplačnega pogodbenega odstopa terjatve od stečajnega dolžnika kot cedenta na dolžnika X kot cesionarja.
Revizija ima tedaj prav, da ne gre pri navedeni "pogodbi o odplačnem prenosu terjatev" ne gre za pravni institut prenovitve iz 348. člena ZOR, saj se stranki v okviru obstoječe obveznosti nista dogovorili niti za drugačen predmet niti za drugačno pravno podlago, temveč sta le obseg obveznosti in rok plačila soglasno spremenili. Stranki sta tako dosegli sporazum o likvidaciji kreditnega razmerja.