dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – zavrženje zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici – zavrženje revizije
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Pri odločanju o procesni upravičenosti (dovoljenosti) vložitve zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDavP-2 ne gre za spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dvakratno razpolaganje z nepremičnino – dobra vera drugega pridobitelja – vpis v zemljiško knjigo
Presoja dobre vere pridobiteljice lastninske pravice na nepremičnini.
ZOR člen 360, 360/2, 361, 361/1, 362, 377, 388, 389/2. OZ člen 335, 335/2, 336, 336/1, 337, 352, 353, 365, 366, 366/2. ZPP člen 12, 14, 370, 370/3.
povrnitev premoženjske škode – škoda povzročena s kaznivim dejanjem – zastaranje – pretrganje zastaranja – predhodno vprašanje - obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti kot predhodno vprašanje
Vložitev kazenske ovadbe ne pomeni začetka kazenskega pregona in zato tudi ne pretrganja zastaranja.
Pravdno sodišče o obstoju kaznivega dejanja kot o predhodnem vprašanju odloča v izjemnih situacijah, praviloma, ko kazenskega postopka zoper storilca ni mogoče niti začeti niti končati ali spoznati storilca za krivega kaznivega dejanja, pri čemer praviloma tudi ne sme biti dvoma, da je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem. Izjemnost narekuje zlasti domneva nedolžnosti in zahteva po njenem sorazmerju (ravnovesju) z oškodovančevo pravico do sodnega varstva, pa tudi zahteva po pravni varnosti.
zastaranje odškodninske terjatve – odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – trditveno in dokazno breme – odgovornost države za delo sodišča – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Tožnica je storitev kaznivega dejanja navajala pavšalno, nekonkretizirano, s tem, da je le citirala člene KZ, s čimer ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu iz 7. člena ZPP. Ker tožnica obstoja kaznivega dejanja ni dokazala, v konkretnem primeru ni mogoče upoštevati daljših zastaralnih rokov, pač pa 352. člen OZ.
Objektivni znaki kaznivega dejanja neplačevanja preživnine so izpolnjeni tudi, če zavezanec ne izpolnjuje preživninske obveznosti na način določen s pravnomočno in zavezujočo sodbo sodišča, ampak na drug način.
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016206
ZTSPOZ. ZOR člen 200. ZPP člen 112, 112/2, 367, 367/1, 371, 371/2, 372.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – zavarovalna vsota – valorizacija zavarovalne vsote – ugovor omejene zavarovalne vsote – kritje običajne škode – namen obveznega zavarovanja – povrnitev nepremoženjske škode – pravična odškodnina – revizija – rok za vložitev revizije – pravočasnost revizije – vloga, poslana priporočeno po pošti – obseg revizijskega preizkusa – obrazloženost revizije – navajanje dejstev in dokazov – pravočasno navajanje dejstev in dokazov – nova dejstva in dokazi – prekluzija – revizijska novota
Revizijsko sodišče je v več zadevah poudarilo dva namene obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti po ZTSPOZ, ki sta lahko dosežena le, če so z zavarovanjem krite vse škode, ki jih je mogoče pričakovati ob enem škodnem dogodku, razen povsem izjemnih katastrofalnih škod, ki presegajo razumno visoko zavarovalno vsoto.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča – odškodninski spor - kraj nastanka škode – navezne okoliščine
Dejstvo, da tožnik trpi nepremoženjsko in premoženjsko škodo na ozemlju Republike Slovenije, ne zadošča za sklepanje o pristojnosti slovenskega sodišča. Kraj nastanka škode v smislu prvega odstavka 55. člena ZMZPP pomeni kraj, kjer je prišlo do škodnega delovanja na telo oškodovanca (tožnika) in ne kraj, kjer nastaja kasnejša škoda, ki iz tega dogodka izvira.
Argument, da predlagani dokaz, tudi če bi sam po sebi uspel, ne bi mogel pripeljati do drugačnega sklepa o obstoju pravno pomembnega dejstva, ne predstavlja nedopustnega razloga za zavrnitev dokaza, še posebej, ker naj bi se z njim ugotavljal le indic, katerega moč je bila v primerjavi z drugimi dokaznimi dejstvi ocenjena kot taka, da ne bi vplivala na drugačno dokazno oceno.
Zmotna dokazna ocena je nedovoljen revizijski razlog.
ZOR člen 103, 143, 143/1, 143/2, 954, 954/1, 954/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Splošni pogoji za življenjsko zavarovanje ŽZ-95/1 člen 12, 12/3, 12/4.
Revizija je bila dopuščena glede vprašanja (ne)obstoja ničnosti določb tretjega in četrtega odstavka 12. člena toženkinih splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje ŽZ-95/1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006573
ZKP člen 371, 371/1-7.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - identiteta med obtožbo in sodbo - popolna rešitev predmeta obtožbe – interes za vložitev pravnega sredstva
Kršitev po 7. točki prvega odstavka 371. člena ZKP je lahko storjena le v obsojenčevo korist, zato obramba nima pravnega interesa za uveljavljanje te kršitve z rednim in izrednim pravnim sredstvom.
ZKP člen 371, 371/2, 383, 420, 420/1, 420/2, 420/5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - izčrpanje pravnih sredstev
Stališče obrambe, da omejitev za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, da je kršitve kazenskega zakona in kršitve določb kazenskega postopka mogoče uveljavljati samo, če jih ni bilo mogoče uveljavljati v pritožbi ali jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo, naj ne bi veljala v primeru uveljavljanja kršitve človekovih pravic, ni utemeljeno, saj so uveljavljane kršitve človekovih pravic obsežene v okviru bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 371. člena ZKP.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – kršitev materialnih avtorskih pravic – opis kaznivega dejanja
V opisu dejanja, da je šlo za „uporabo dokumentacije za izdelavo peskalnih strojev tipa …, na kateri ima družba G. izključno avtorsko pravico“, čemur sledi v nadaljevanju konkretnejša opredelitev uporabe in je opis podkrepljen še z navedbo, da od družbe G. nista niti obdolženec niti družba S. pridobila dovoljenja, niti niso bile nanju prenesene materialne avtorske pravice, so dovolj določno konkretizirani vsi bistveni znaki obdolžencu očitanega kaznivega dejanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 148. člena KZ-1.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – vročanje sodnih pisanj – obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - rok za vročitev – tek rokov – iztek roka na dela prost dan – rok za dvig pisanja – pritožba – prepozna pritožba
Določilo četrtega odstavka 111. člena ZPP se uporabi tudi pri presoji izteka roka za dvig pisanja po četrtem odstavku 142. člena ZPP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006576
ZKP člen 371, 371/1-11, 420.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Oškodovančevo neuveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka nima neposrednega vpliva na ugotavljanje premoženjske škode, povzročene z izvršitvijo kaznivega dejanja (poslovne goljufije).
dedni dogovor - pogodba o preužitku - razveza dednega dogovora - sosporništvo - nujno sosporništvo - dediči kot sosporniki - dediči, ki niso stranke pogodbe o preužitku
Če v okviru dednega dogovora sklenjena preužitkarska pogodba predstavlja samostojni pravni posel (preužitkarjev odstop dednega deleža za protidajatve in storitve prevzemnika), ki ne vpliva na siceršnjo razdelitev zapuščine med dediči, se usode preostalega dela dednega dogovora ta pogodba ne tiče in je mogoča razveza preužitkarske pogodbe zgolj med pravdnima strankama, ne da bi se s tem posegalo v pravni položaj drugih strank dednega dogovora, zato ni potrebe po uveljavljanju nujnega sosporništva.
ZMZ člen 51, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 63.
omejitev gibanja – podaljšanje – (ne)izkazanost istovetnosti – sum zavajanja in zlorabe postopka - okoliščine, ki so bile razlog za omejitev gibanja, so še vedno podane
Okoliščine, ki so bile razlog za omejitev gibanja, so še vedno podane. Tožnik še vedno ni uspel izkazati svoje istovetnosti (prva alineja prvega odstavka 51. člena ZMZ), prav tako pa je še vedno podan sum zavajanja in zlorabe postopka (druga alineja prvega odstavka 51. člena ZMZ v zvezi s 5. in 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ), saj okoliščine, ki so bile podlaga za zaključek o podanem sumu, niso spremenjene, tožnik pa tudi ni navedel nasprotnih dokazov niti zatrjeval nasprotnega oziroma ni navedel ničesar, s čemer bi ovrgel sum zavajanja ali zlorabe postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016971
OZ člen 639, 639/3. ZPP člen 370, 370/3, 380, 380/2.
podjemna pogodba - jamčevanje za napake - odgovornost za napake - stvarne napake - odprava napak na podjemnikove stroške - stroški boljše izvedbe pri odpravi napak
Med stroške odprave napak na podjemnikove stroške (tretji odstavek 639. člena OZ) spadajo vsi stroški, ki so bili potrebni, da je opravljen posel pridobil lastnosti, ki bi jih moral imeti glede na predmet izpolnitvenega ravnanja, ki se ga je podjemnik zavezal opraviti. Naročnik pa ni upravičen do povračila stroškov boljše izvedbe oziroma boljših lastnosti posla.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016196
OZ člen 619, 649, 649/1, 650, 656. ZPP člen 367a, 367a/1, 367.c, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - pogodba o delu - podjemna pogodba - gradbena pogodba - pojem gradbe - druga gradbena dela na obstoječih objektih - cena del - pogodbeno določilo o nespremenljivosti cen - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje sodišče nižjih stopenj, da je pogodba med pravdnima strankama podjemna in ne gradbena pogodba.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča
Dojemanje vodenja postopkov na Okrožnem sodišču v Novi Gorici kot pristranskega in nevestnega po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Vsaka trditev o nezakonitem oziroma pristranskem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti.