kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – kršitev materialnih avtorskih pravic – opis kaznivega dejanja
V opisu dejanja, da je šlo za „uporabo dokumentacije za izdelavo peskalnih strojev tipa …, na kateri ima družba G. izključno avtorsko pravico“, čemur sledi v nadaljevanju konkretnejša opredelitev uporabe in je opis podkrepljen še z navedbo, da od družbe G. nista niti obdolženec niti družba S. pridobila dovoljenja, niti niso bile nanju prenesene materialne avtorske pravice, so dovolj določno konkretizirani vsi bistveni znaki obdolžencu očitanega kaznivega dejanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 148. člena KZ-1.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – vročanje sodnih pisanj – obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - rok za vročitev – tek rokov – iztek roka na dela prost dan – rok za dvig pisanja – pritožba – prepozna pritožba
Določilo četrtega odstavka 111. člena ZPP se uporabi tudi pri presoji izteka roka za dvig pisanja po četrtem odstavku 142. člena ZPP.
dedni dogovor - pogodba o preužitku - razveza dednega dogovora - sosporništvo - nujno sosporništvo - dediči kot sosporniki - dediči, ki niso stranke pogodbe o preužitku
Če v okviru dednega dogovora sklenjena preužitkarska pogodba predstavlja samostojni pravni posel (preužitkarjev odstop dednega deleža za protidajatve in storitve prevzemnika), ki ne vpliva na siceršnjo razdelitev zapuščine med dediči, se usode preostalega dela dednega dogovora ta pogodba ne tiče in je mogoča razveza preužitkarske pogodbe zgolj med pravdnima strankama, ne da bi se s tem posegalo v pravni položaj drugih strank dednega dogovora, zato ni potrebe po uveljavljanju nujnega sosporništva.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006576
ZKP člen 371, 371/1-11, 420.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Oškodovančevo neuveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka nima neposrednega vpliva na ugotavljanje premoženjske škode, povzročene z izvršitvijo kaznivega dejanja (poslovne goljufije).
Obresti so, kadar se uveljavljajo poleg glavnice, vedno (samo) stranska terjatev, in to ne glede to, ali jih tožeča stranka zahteva od glavnice opisno s časovno opredelitvijo in navedbo obrestne mere ali v kapitaliziranem znesku (in prištete glavnici).
dovoljenost revizije – ukrep gradbenega inšpektorja – neenotna sodna praksa – zelo hude posledice – brez razlogov – citiranje besedila
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker je revidentka v reviziji le citirala besedilo 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ni pa navedla konkretnih razlogov za dovoljenost revizije, pomembnih za ta primer, navedenega trditvenega in dokaznega standarda revidentka v obravnavani zadevi ni izpolnila.
mednarodna zaščita – status begunca – status subsidiarne zaščite - notranja zaščita – notranja razselitev
Dokazna ocena tožene stranke, temelječa na v odločbi in izpodbijani sodbi navedenih virih o varnostni situaciji v Kabulu in možnostih pri iskanju zaposlitve, nastanitvi in vzpostavljanju socialnih mrež v Kabulu, utemeljuje presojo tožene stranke in sodišča prve stopnje, da bi bila tožniku ob vrnitvi v izvorno državo v Kabulu zagotovljena notranja zaščita pred resno škodo in da zato ni upravičen do podelitve subsidiarne oblike zaščite.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - krivdna odgovornost - višina odškodnine – renta - strošek tuje pomoči in nege – izgubljeni zaslužek – substancirana škoda
Za t. i. substituirano škodo gre takrat, ko si oškodovanec sam povzroči škodo, da bi odvrnil nastanek škode pri drugih. V konkretnem primeru primeru pa temu ni bilo tako. Škodna nevarnost (napad bika) namreč ni grozila samo O., temveč neposredno tudi tožniku.
dovoljenost revizije – revizija zoper sklep o vrnitvi v prejšnje stanje – zavrženje revizije – pooblastilo za zastopanje – odvetnik – zastopanje po odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči
Sklep o vrnitvi v prejšnje stanje ni sklep, s katerim se postopek konča, zato revizija zoper njega ni dovoljena.
Z odločbo dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje je bila omejena le na postopek pred sodiščem prve stopnje. Pritožba, ki jo je zoper sodbo prve stopnje vložil z odločbo dodeljeni odvetnik, je bila zato vloga osebe brez pooblastila stranke. Določilo drugega odstavka 98. člena ZPP jasno določa, da odpravo takšne pomanjkljivosti sodišče naloži osebi, ki ni predložila pooblastila.
Vložitve revizije pri nepristojnem sodišču (Vrhovnem sodišču) ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika. Naslovitev (nepristojnega) Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, pri katerem je bila revizija po odvetniku vložena, je sestavni del uvoda revizije. Takšne napake ni mogoče opredeliti za očitno pomoto.
ZOR člen 360, 360/2, 361, 361/1, 362, 377, 388, 389/2. OZ člen 335, 335/2, 336, 336/1, 337, 352, 353, 365, 366, 366/2. ZPP člen 12, 14, 370, 370/3.
povrnitev premoženjske škode – škoda povzročena s kaznivim dejanjem – zastaranje – pretrganje zastaranja – predhodno vprašanje - obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti kot predhodno vprašanje
Vložitev kazenske ovadbe ne pomeni začetka kazenskega pregona in zato tudi ne pretrganja zastaranja.
Pravdno sodišče o obstoju kaznivega dejanja kot o predhodnem vprašanju odloča v izjemnih situacijah, praviloma, ko kazenskega postopka zoper storilca ni mogoče niti začeti niti končati ali spoznati storilca za krivega kaznivega dejanja, pri čemer praviloma tudi ne sme biti dvoma, da je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem. Izjemnost narekuje zlasti domneva nedolžnosti in zahteva po njenem sorazmerju (ravnovesju) z oškodovančevo pravico do sodnega varstva, pa tudi zahteva po pravni varnosti.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dvakratno razpolaganje z nepremičnino – dobra vera drugega pridobitelja – vpis v zemljiško knjigo
Presoja dobre vere pridobiteljice lastninske pravice na nepremičnini.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča – odškodninski spor - kraj nastanka škode – navezne okoliščine
Dejstvo, da tožnik trpi nepremoženjsko in premoženjsko škodo na ozemlju Republike Slovenije, ne zadošča za sklepanje o pristojnosti slovenskega sodišča. Kraj nastanka škode v smislu prvega odstavka 55. člena ZMZPP pomeni kraj, kjer je prišlo do škodnega delovanja na telo oškodovanca (tožnika) in ne kraj, kjer nastaja kasnejša škoda, ki iz tega dogodka izvira.
Objektivni znaki kaznivega dejanja neplačevanja preživnine so izpolnjeni tudi, če zavezanec ne izpolnjuje preživninske obveznosti na način določen s pravnomočno in zavezujočo sodbo sodišča, ampak na drug način.
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016206
ZTSPOZ. ZOR člen 200. ZPP člen 112, 112/2, 367, 367/1, 371, 371/2, 372.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – zavarovalna vsota – valorizacija zavarovalne vsote – ugovor omejene zavarovalne vsote – kritje običajne škode – namen obveznega zavarovanja – povrnitev nepremoženjske škode – pravična odškodnina – revizija – rok za vložitev revizije – pravočasnost revizije – vloga, poslana priporočeno po pošti – obseg revizijskega preizkusa – obrazloženost revizije – navajanje dejstev in dokazov – pravočasno navajanje dejstev in dokazov – nova dejstva in dokazi – prekluzija – revizijska novota
Revizijsko sodišče je v več zadevah poudarilo dva namene obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti po ZTSPOZ, ki sta lahko dosežena le, če so z zavarovanjem krite vse škode, ki jih je mogoče pričakovati ob enem škodnem dogodku, razen povsem izjemnih katastrofalnih škod, ki presegajo razumno visoko zavarovalno vsoto.
zastaranje odškodninske terjatve – odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – trditveno in dokazno breme – odgovornost države za delo sodišča – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Tožnica je storitev kaznivega dejanja navajala pavšalno, nekonkretizirano, s tem, da je le citirala člene KZ, s čimer ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu iz 7. člena ZPP. Ker tožnica obstoja kaznivega dejanja ni dokazala, v konkretnem primeru ni mogoče upoštevati daljših zastaralnih rokov, pač pa 352. člen OZ.
ZKP člen 18, 371, 371/1-11, 371/2, 420 URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – izvajanje dokazov – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga – strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama
Sodišče mora predlog, da se predloženo strokovno mnenje, ki ga je izdelal strokovnjak, angažiran s strani stranke, vpogleda oziroma prebere, ocenjevati v skladu z merili, ki jih je ustaljena ustavno sodna praksa postavila za odločanje o dokaznem predlogu.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – zavrženje zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici – zavrženje revizije
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Pri odločanju o procesni upravičenosti (dovoljenosti) vložitve zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDavP-2 ne gre za spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrednost z revizijo (ali s predlogom za njeno dopustitev) izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je lahko le njen zavrnilni oziroma za stranko - revidenta (predlagatelja) neugodni del. Določitev vrednosti spornega predmeta za vmesna ugotovitvena zahtevka je neupoštevna.