pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - pridobitev pravice pri tujem nosilcu zavarovanja
Odločilno dejstvo v tem socialnem sporu torej je, da tožniku zavarovanje pri bivšem nosilcu zavarovanja vojaških zavarovancev v Beogradu dne 18. 10. 1991 ni prenehalo in je ostal še naprej zavarovan pri tujem nosilcu zavarovanja.
Revizijsko sodišče pritrjuje sodišču druge stopnje, da tožnik tudi ne izpolnjuje pogoja iz določbe petega odstavka 2. člena ZPIZVZ. Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine po splošnih predpisih je po navedeni določbi tudi ta, da gre za državljana Republike Slovenije, ki je bil „nazadnje zavarovan pri zavodu.“
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji - trditveno in dokazno breme
Ob ugotovitvi, da je večinski del nalog, ki jih je tožnica opravljala po pogodbi o zaposlitvi, obsegal delo za družbo B. d.o.o. po pogodbi o opravljanju storitev, ta pa je bila odpovedana, je bilo ugotavljanje obsega poslovanja vseh družb v skupini F. nepotrebno. Tožena stranka za družbo B. d.o.o. ni več opravljala storitev, ki so bile pretežni del tožničinih delovnih nalog. Zato je prenehala potreba po njenem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
Zatrjevanje tožene stranke, da ni bilo možnosti za zaposlitev tožnice pod spremenjenimi pogoji, je sodišče preizkusilo z zaslišanjem prič, ki so izpovedale, da naloge delovnih mest, ki jih je navajala tožnica, opravljajo drugi delavci in da ni bilo prostih delovnih mest, na katerih bi jo lahko zaposlila. Če je tožnica menila drugače ali če so obstajala še kakšna druga delovna mesta, kjer bi jo bilo mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji, bi morala to tudi dokazati. Takšna zahteva ne pomeni prevalitve trditvenega in dokaznega bremena nanjo, pač pa zgolj realizacijo 212. člena ZPP.
Iz ugotovitev sodišča, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da si je tožnik z nabavo ustreznega stroja zagotovil možnost za tržno proizvodnjo lesnih sekancev, da je tej dejavnosti brez soglasja tožene stranke ustrezno prilagodil tudi registracijo s.p. in da je preverjal možnost sodelovanja s toženo stranko pri tej dejavnosti, vendar ni dokazano, da bi se s samo tržno proizvodnjo lesnih sekancev in njihovo prodajo že začel ukvarjati, s tem, da priložnostne brezplačne usluge sorodnikom s sekanjem grmovja na njihovih zemljiščih sodišče ni štelo za opravljanje konkurenčne dejavnosti. Ob takih ugotovitvah revizijsko sodišče soglaša, da tožnikovega ravnanja še ni mogoče šteti za škodljivo ravnanje, ki bi škodovalo poslovnih interesom tožene stranke v smislu 35. člena ZDR, oziroma za neposredno opravljanje del in sklepanje poslov, ki sodijo v dejavnost tožene stranke, ali bi zanjo lahko pomenili konkurenco v smislu 37. člena ZDR v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 111. člena tega zakona.
predlog za dopustitev revizije – vrednost spornega predmeta –objektivna kumulacija odškdoninskih tožbenih zahtevkov – ugotovitev vrednosti spornega predmeta in dovoljenost revizije - zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode - zahtevek za povrnitev premoženjske škode – dovoljenost direktne revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
„Drobitveni pristop“ sodne prakse k presoji vrednosti spornega predmeta je bil presežen z uveljavitvijo ZPP-D. Z novelo spremenjeni peti odstavek 367. člena ZPP namreč dopušča ugotovitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe tudi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov zahtevkov, ki so še sporni. Tudi v obravnavanem primeru, ko gre za zahtevke za povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode, ki sicer ne temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi, gre za medsebojno povezane zahtevke, saj vsa škoda in zanjo zahtevana odškodnina izvirata iz istega škodnega dogodka.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog – odpoved pogodbe o zaposlitvi - trditveno in dokazno breme
Nedosledna uporaba zakonskega besedila ne more biti razlog za ugotovitev sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nasprotju z zakonom. Pomemben je dejanski razlog, ki pa mora biti dokazan. Ukinitev delovnega mesta, za katero je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in s katero bi se dejansko lahko zagotavljal nemoten potek dela, bi sicer lahko bil zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, vendar pa ni bilo dokazano, da je bila ukinitev predvidena že v času sklepanja pogodbe o zaposlitvi.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja - sum zavajanja in zlorabe postopka - prosti preudarek
Zaradi tožnikovega ravnanja in nezakonitega bivanja v Republiki Sloveniji so bili izpolnjeni predpisani pogoji za omejitev njegovega gibanja, tožena stranka pa prostega preudarka ni uporabila v nasprotju z njegovim namenom in njegove meje ni prekoračila.
V skladu z definicijo poklica iz tretjega odstavka 60. člena ZPIZ-1 je treba pri opredelitvi poklica, poleg delovnega mesta, na katerega je zavarovanec razporejen, upoštevati tudi vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Ta dela je treba opredeliti konkretno, pri čemer morajo tudi realno obstajati. Pri tem je treba upoštevati, ali je količina takega dela, taka, da ga je moč opravljati polni delovni čas. Preveriti je treba tudi, ali ima tožnica ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki jih za določena dela zahtevajo predpisi.
prenehanje delovnega razmerja – obstoj delovnega razmerja – rok za sodno varstvo - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - uveljavljanje sodnega varstva - procesna predpostavka - zavrženje tožbe – sprememba tožbe
Domneva o obstoju delovnega razmerja pomeni tudi domnevo o obstoju pogodbe o zaposlitvi, čeprav je stranki (še) nista sklenili v pisni obliki. Vsak poseg delodajalca v veljavnost take pogodbe o zaposlitvi, tudi zanikanje njenega obstoja, pomeni kršitev pravice, zoper katero lahko delavec uveljavlja sodno varstvo, vendar v za to predpisanem rok po tretjem odstavku 204. člena ZDR.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kraj opravljanja dela
Sodišče je utemeljeno presodilo, da bi tožena stranka tožniku lahko odredila delo v Mariboru že na podlagi obstoječe pogodbe o zaposlitvi. Ob navedeni opredelitvi kraja tožnikovega dela v pogodbi o zaposlitvi, ki je tudi na podlagi določb 82. člena OZ v tem primeru ni mogoče razlagati drugače, kot se glasi gramatikalna opredelitev, je sodišče utemeljeno presodilo, da zaradi spremembe kraja tožnikovega dela ni bil podan utemeljen poslovni razlog v smislu določb prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, saj ni prišlo do prenehanja potreb po opravljanju tožnikovega dela pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi, ki je celo v prvi vrsti določala kraj opravljanja dela na sedežu tožene stranke. Brez ugotovitve obstoja utemeljenega poslovnega razloga pa sporna odpoved ni mogla biti zakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – predsednik uprave – pisno opozorilo – hujša kršitev delovnih obveznosti - razpolaganje z delovnim časom – evidentiranje prisotnosti
Delodajalec delavcu ne sme izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi tistih kršitev, zaradi katerih ga je že pisno opominjal oziroma opozarjal na podlagi prvega odstavka 83. člena ZDR.
Glede razpolaganja z delovnim časom tožnik ni bil v podrejenem položaju in vezan na posebna navodila nekoga drugega. Če tudi lastnik tožene stranke priznava, da se tožniku ni bilo treba evidentirati, je očitek v zvezi z vsakomesečnim potrjevanjem obrazca evidentiranega delovnega časa (kot ga je izpolnila asistentka) nesmiseln in ga ni mogoče opredeliti kot (hujše) kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, še manj pa kot kršitve z znaki (treh) kaznivih dejanj.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – poslovanje z izgubo
Utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi posameznim delavcem, brez dela katerih delodajalec lahko dosega cilje svojega poslovanja, je lahko podan že ob negativnih ekonomskih trendih, zaradi katerih delodajalcu grozi izguba (torej v smislu preprečevanja negativnega poslovnega izida) in ne šele, ko delodajalec že za daljše časovno obdobje zabrede v izgubo.
DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005832
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 179, 182. ZPP člen 247, 247/5, 254.
odškodninska odgovornost delodajalca – poklicna bolezen – kronična zastrupitev s svincem – krivdna odgovornost – vzročna zveza – osebne lastnosti in stanje oškodovanca – dokazovanje – postavitev novega izvedenca – izločitev izvedenca – protipravnost – povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine
Sodišče pri ocenjevanju vzročne zveze med škodnim dogodkom (v konkretnem primeru je to kronična zastrupitev s svincem) in konkretnim obsegom nastale škode ne sme razmejevati vzrokov, kot je to značilno za presojo deljene odgovornosti (kadar konkurirata nedopustno ravnanje oškodovalca in prispevek oškodovanca), temveč mora rešiti vprašanje, ali je z zadostno stopnjo verjetnosti izkazano, da so konkretne težave, ki jih trpi oškodovanec, v vzročni zvezi s škodnim dogodkom.
OZ člen 41, 45, 119, 533. ZPP člen 41, 41/2, 180, 180/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – nedenarni tožbeni zahtevek – glavni in podrejeni zahtevek – oderuštvo – darilna pogodba
Oderuštvo je zaradi svoje vsebine in predpostavk omejeno samo na tiste dvostranske pogodbe, ki imajo naravo odplačnih pogodb. (Konkretne) darilne pogodbe kot take ni mogoče opredeliti. Bistven objektivni element oderuštva je namreč nesorazmerje, to pa se mora opreti na neko primerljivost.
povrnitev nepremoženjske škode – objektivna odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – odgovornost delodajalca – padec na poledenelih tleh – nesreča pri delu – ravnanje oškodovanca – višina odškodnine – načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti odškodnine
Pospravljanje gradbišča in gradbenega materiala, ki predstavlja zaključno fazo dejanj na gradbišču, zlati če se takšno delo opravlja na tleh, samo po sebi ne predstavlja tveganja, ki bi bilo večje od običajnega. Tudi dejstvo, da je tožnik padel zaradi narave terena, na katerem je delo opravljal, to je zaradi poledenelih tal, v konkretnem primeru ne daje podlage za sklepanje o objektivni odgovornosti tožene stranke.
Zagotavljanje ukrepov za zagotovitev varnosti pri delu je naloga delodajalca, vendar sme (in mora) delavec, ki pri delu naleti na možnost nastanka nevarnosti za zdravje in življenje pri delu, o tem obvestiti svojega nadrejenega in po potrebi opustiti opravljanje nevarnega dela.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016991
OZ člen 9. SPZ člen 7. ZZK-1 člen 3, 3/1-5, 12, 12/1. ZPP člen 380, 380/1.
lastninska pravica na nepremičnini - prenos lastninske pravice - predmet stvarne pravice - del nepremičnine - nastanek zemljiške parcele - parcelacija - načelo specialnosti
Del zemljiške parcele nima stvarnopravne samostojnosti in ne more biti predmet lastninske pravice oziroma njenega prenosa.
ZKP člen 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-10, 3-14. Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (ZTŠS) člen 5.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo – gospodarska sabotaža – zakonski znaki
Za očitek oziroma obsodbo za kaznivo dejanje po 10. točki 3. člena ZKLD je bilo treba storilcu dokazati 1) obarvan naklep, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa družbena ureditev in 2) da gre za podatke in listine, ki po svoji vsebini pomenijo posebno varovano vojaško ali drugo državno skrivnost.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrednost z revizijo (ali s predlogom za njeno dopustitev) izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je lahko le njen zavrnilni oziroma za stranko - revidenta (predlagatelja) neugodni del. Določitev vrednosti spornega predmeta za vmesna ugotovitvena zahtevka je neupoštevna.
oprostitev plačila sodnih taks – neresnične navedbe v izjavi o premoženjskem stanju – odvzem dokazne vrednosti – dokazno breme o izpolnjevanju pogojev
Če sodišče ugotovi, tako kot v obravnavanem primeru, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je treba izjavi o premoženjskem stanju v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev.
ZKP člen 18, 371, 371/1-11, 371/2, 420 URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – izvajanje dokazov – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga – strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama
Sodišče mora predlog, da se predloženo strokovno mnenje, ki ga je izdelal strokovnjak, angažiran s strani stranke, vpogleda oziroma prebere, ocenjevati v skladu z merili, ki jih je ustaljena ustavno sodna praksa postavila za odločanje o dokaznem predlogu.