ZDR člen 14, 14/3, 79, 204, 204/3. ZPP člen 274, 274/1. URS člen 23.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - izpodbojnost - rok - zavrženje tožbe
Na podlagi tretjega odstavka 204. člena ZDR pravica zahtevati ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma preneha v 30 dneh, odkar se je izvedelo kršitev, in po tretjem odstavku 14. člena ZDR v vsakem primeru v roku enega leta od sklenitve sporazuma.
pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - pridobitev pravice pri tujem nosilcu zavarovanja
Odločilno dejstvo v tem socialnem sporu torej je, da tožniku zavarovanje pri bivšem nosilcu zavarovanja vojaških zavarovancev v Beogradu dne 18. 10. 1991 ni prenehalo in je ostal še naprej zavarovan pri tujem nosilcu zavarovanja.
Revizijsko sodišče pritrjuje sodišču druge stopnje, da tožnik tudi ne izpolnjuje pogoja iz določbe petega odstavka 2. člena ZPIZVZ. Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine po splošnih predpisih je po navedeni določbi tudi ta, da gre za državljana Republike Slovenije, ki je bil „nazadnje zavarovan pri zavodu.“
predlog za dopustitev revizije – vrednost spornega predmeta –objektivna kumulacija odškdoninskih tožbenih zahtevkov – ugotovitev vrednosti spornega predmeta in dovoljenost revizije - zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode - zahtevek za povrnitev premoženjske škode – dovoljenost direktne revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
„Drobitveni pristop“ sodne prakse k presoji vrednosti spornega predmeta je bil presežen z uveljavitvijo ZPP-D. Z novelo spremenjeni peti odstavek 367. člena ZPP namreč dopušča ugotovitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe tudi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov zahtevkov, ki so še sporni. Tudi v obravnavanem primeru, ko gre za zahtevke za povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode, ki sicer ne temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi, gre za medsebojno povezane zahtevke, saj vsa škoda in zanjo zahtevana odškodnina izvirata iz istega škodnega dogodka.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog – odpoved pogodbe o zaposlitvi - trditveno in dokazno breme
Nedosledna uporaba zakonskega besedila ne more biti razlog za ugotovitev sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nasprotju z zakonom. Pomemben je dejanski razlog, ki pa mora biti dokazan. Ukinitev delovnega mesta, za katero je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in s katero bi se dejansko lahko zagotavljal nemoten potek dela, bi sicer lahko bil zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, vendar pa ni bilo dokazano, da je bila ukinitev predvidena že v času sklepanja pogodbe o zaposlitvi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji - trditveno in dokazno breme
Ob ugotovitvi, da je večinski del nalog, ki jih je tožnica opravljala po pogodbi o zaposlitvi, obsegal delo za družbo B. d.o.o. po pogodbi o opravljanju storitev, ta pa je bila odpovedana, je bilo ugotavljanje obsega poslovanja vseh družb v skupini F. nepotrebno. Tožena stranka za družbo B. d.o.o. ni več opravljala storitev, ki so bile pretežni del tožničinih delovnih nalog. Zato je prenehala potreba po njenem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
Zatrjevanje tožene stranke, da ni bilo možnosti za zaposlitev tožnice pod spremenjenimi pogoji, je sodišče preizkusilo z zaslišanjem prič, ki so izpovedale, da naloge delovnih mest, ki jih je navajala tožnica, opravljajo drugi delavci in da ni bilo prostih delovnih mest, na katerih bi jo lahko zaposlila. Če je tožnica menila drugače ali če so obstajala še kakšna druga delovna mesta, kjer bi jo bilo mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji, bi morala to tudi dokazati. Takšna zahteva ne pomeni prevalitve trditvenega in dokaznega bremena nanjo, pač pa zgolj realizacijo 212. člena ZPP.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – poslovanje z izgubo
Utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi posameznim delavcem, brez dela katerih delodajalec lahko dosega cilje svojega poslovanja, je lahko podan že ob negativnih ekonomskih trendih, zaradi katerih delodajalcu grozi izguba (torej v smislu preprečevanja negativnega poslovnega izida) in ne šele, ko delodajalec že za daljše časovno obdobje zabrede v izgubo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – predsednik uprave – pisno opozorilo – hujša kršitev delovnih obveznosti - razpolaganje z delovnim časom – evidentiranje prisotnosti
Delodajalec delavcu ne sme izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi tistih kršitev, zaradi katerih ga je že pisno opominjal oziroma opozarjal na podlagi prvega odstavka 83. člena ZDR.
Glede razpolaganja z delovnim časom tožnik ni bil v podrejenem položaju in vezan na posebna navodila nekoga drugega. Če tudi lastnik tožene stranke priznava, da se tožniku ni bilo treba evidentirati, je očitek v zvezi z vsakomesečnim potrjevanjem obrazca evidentiranega delovnega časa (kot ga je izpolnila asistentka) nesmiseln in ga ni mogoče opredeliti kot (hujše) kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, še manj pa kot kršitve z znaki (treh) kaznivih dejanj.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kraj opravljanja dela
Sodišče je utemeljeno presodilo, da bi tožena stranka tožniku lahko odredila delo v Mariboru že na podlagi obstoječe pogodbe o zaposlitvi. Ob navedeni opredelitvi kraja tožnikovega dela v pogodbi o zaposlitvi, ki je tudi na podlagi določb 82. člena OZ v tem primeru ni mogoče razlagati drugače, kot se glasi gramatikalna opredelitev, je sodišče utemeljeno presodilo, da zaradi spremembe kraja tožnikovega dela ni bil podan utemeljen poslovni razlog v smislu določb prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, saj ni prišlo do prenehanja potreb po opravljanju tožnikovega dela pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi, ki je celo v prvi vrsti določala kraj opravljanja dela na sedežu tožene stranke. Brez ugotovitve obstoja utemeljenega poslovnega razloga pa sporna odpoved ni mogla biti zakonita.
Iz ugotovitev sodišča, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da si je tožnik z nabavo ustreznega stroja zagotovil možnost za tržno proizvodnjo lesnih sekancev, da je tej dejavnosti brez soglasja tožene stranke ustrezno prilagodil tudi registracijo s.p. in da je preverjal možnost sodelovanja s toženo stranko pri tej dejavnosti, vendar ni dokazano, da bi se s samo tržno proizvodnjo lesnih sekancev in njihovo prodajo že začel ukvarjati, s tem, da priložnostne brezplačne usluge sorodnikom s sekanjem grmovja na njihovih zemljiščih sodišče ni štelo za opravljanje konkurenčne dejavnosti. Ob takih ugotovitvah revizijsko sodišče soglaša, da tožnikovega ravnanja še ni mogoče šteti za škodljivo ravnanje, ki bi škodovalo poslovnih interesom tožene stranke v smislu 35. člena ZDR, oziroma za neposredno opravljanje del in sklepanje poslov, ki sodijo v dejavnost tožene stranke, ali bi zanjo lahko pomenili konkurenco v smislu 37. člena ZDR v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 111. člena tega zakona.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja - sum zavajanja in zlorabe postopka - prosti preudarek
Zaradi tožnikovega ravnanja in nezakonitega bivanja v Republiki Sloveniji so bili izpolnjeni predpisani pogoji za omejitev njegovega gibanja, tožena stranka pa prostega preudarka ni uporabila v nasprotju z njegovim namenom in njegove meje ni prekoračila.
V skladu z definicijo poklica iz tretjega odstavka 60. člena ZPIZ-1 je treba pri opredelitvi poklica, poleg delovnega mesta, na katerega je zavarovanec razporejen, upoštevati tudi vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Ta dela je treba opredeliti konkretno, pri čemer morajo tudi realno obstajati. Pri tem je treba upoštevati, ali je količina takega dela, taka, da ga je moč opravljati polni delovni čas. Preveriti je treba tudi, ali ima tožnica ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki jih za določena dela zahtevajo predpisi.
prenehanje delovnega razmerja – obstoj delovnega razmerja – rok za sodno varstvo - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - uveljavljanje sodnega varstva - procesna predpostavka - zavrženje tožbe – sprememba tožbe
Domneva o obstoju delovnega razmerja pomeni tudi domnevo o obstoju pogodbe o zaposlitvi, čeprav je stranki (še) nista sklenili v pisni obliki. Vsak poseg delodajalca v veljavnost take pogodbe o zaposlitvi, tudi zanikanje njenega obstoja, pomeni kršitev pravice, zoper katero lahko delavec uveljavlja sodno varstvo, vendar v za to predpisanem rok po tretjem odstavku 204. člena ZDR.
ZKP člen 371, 371/2, 383, 420, 420/1, 420/2, 420/5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - izčrpanje pravnih sredstev
Stališče obrambe, da omejitev za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, da je kršitve kazenskega zakona in kršitve določb kazenskega postopka mogoče uveljavljati samo, če jih ni bilo mogoče uveljavljati v pritožbi ali jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo, naj ne bi veljala v primeru uveljavljanja kršitve človekovih pravic, ni utemeljeno, saj so uveljavljane kršitve človekovih pravic obsežene v okviru bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 371. člena ZKP.
Argument, da predlagani dokaz, tudi če bi sam po sebi uspel, ne bi mogel pripeljati do drugačnega sklepa o obstoju pravno pomembnega dejstva, ne predstavlja nedopustnega razloga za zavrnitev dokaza, še posebej, ker naj bi se z njim ugotavljal le indic, katerega moč je bila v primerjavi z drugimi dokaznimi dejstvi ocenjena kot taka, da ne bi vplivala na drugačno dokazno oceno.
Zmotna dokazna ocena je nedovoljen revizijski razlog.
ZOR člen 103, 143, 143/1, 143/2, 954, 954/1, 954/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Splošni pogoji za življenjsko zavarovanje ŽZ-95/1 člen 12, 12/3, 12/4.
Revizija je bila dopuščena glede vprašanja (ne)obstoja ničnosti določb tretjega in četrtega odstavka 12. člena toženkinih splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje ŽZ-95/1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006573
ZKP člen 371, 371/1-7.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - identiteta med obtožbo in sodbo - popolna rešitev predmeta obtožbe – interes za vložitev pravnega sredstva
Kršitev po 7. točki prvega odstavka 371. člena ZKP je lahko storjena le v obsojenčevo korist, zato obramba nima pravnega interesa za uveljavljanje te kršitve z rednim in izrednim pravnim sredstvom.
ZMZ člen 51, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 63.
omejitev gibanja – podaljšanje – (ne)izkazanost istovetnosti – sum zavajanja in zlorabe postopka - okoliščine, ki so bile razlog za omejitev gibanja, so še vedno podane
Okoliščine, ki so bile razlog za omejitev gibanja, so še vedno podane. Tožnik še vedno ni uspel izkazati svoje istovetnosti (prva alineja prvega odstavka 51. člena ZMZ), prav tako pa je še vedno podan sum zavajanja in zlorabe postopka (druga alineja prvega odstavka 51. člena ZMZ v zvezi s 5. in 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ), saj okoliščine, ki so bile podlaga za zaključek o podanem sumu, niso spremenjene, tožnik pa tudi ni navedel nasprotnih dokazov niti zatrjeval nasprotnega oziroma ni navedel ničesar, s čemer bi ovrgel sum zavajanja ali zlorabe postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016971
OZ člen 639, 639/3. ZPP člen 370, 370/3, 380, 380/2.
podjemna pogodba - jamčevanje za napake - odgovornost za napake - stvarne napake - odprava napak na podjemnikove stroške - stroški boljše izvedbe pri odpravi napak
Med stroške odprave napak na podjemnikove stroške (tretji odstavek 639. člena OZ) spadajo vsi stroški, ki so bili potrebni, da je opravljen posel pridobil lastnosti, ki bi jih moral imeti glede na predmet izpolnitvenega ravnanja, ki se ga je podjemnik zavezal opraviti. Naročnik pa ni upravičen do povračila stroškov boljše izvedbe oziroma boljših lastnosti posla.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča
Dojemanje vodenja postopkov na Okrožnem sodišču v Novi Gorici kot pristranskega in nevestnega po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Vsaka trditev o nezakonitem oziroma pristranskem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016196
OZ člen 619, 649, 649/1, 650, 656. ZPP člen 367a, 367a/1, 367.c, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - pogodba o delu - podjemna pogodba - gradbena pogodba - pojem gradbe - druga gradbena dela na obstoječih objektih - cena del - pogodbeno določilo o nespremenljivosti cen - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje sodišče nižjih stopenj, da je pogodba med pravdnima strankama podjemna in ne gradbena pogodba.