OZ člen 131, 132, 376, 380, 380/2, 1060. URS člen 2, 14, 22, 23, 26, 33, 67. ZUstS člen 44.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pravno priznana škoda
Ni pravno relevantne vzročne zveze med domnevno kršitvijo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in višino neizplačane terjatve iz naslova zakonskih zamudnih obresti. Sama okoliščina, da bi bila revidentka glede pravice do zamudnih obresti v boljšem materialnopravnem položaju, če bi se pravdni postopek končal prej, opozarja na pogoj, brez katerega (sine qua) bi zatrjevane škodljive posledice ne nastale. Vendar to ne zadošča za utemeljitev pravno relevantne vzročne zveze. Tožečo stranko je prizadela retroaktivna sprememba pravnega položaja. Takšne posledice (domnevno predolgega) teka sodnega postopka niso tipične in so tudi v tem primeru nastale zaradi specifičnih okoliščin, s katerimi domnevni poškodovalec ne more računati. Tožeča stranka je zaradi domnevno predolgega sodnega postopka glede na učinke razveljavitve zakona po 44. členu ZUstS izgubila pravico, ki je temeljila na predpisu, ki ni bil v skladu z Ustavo. Izguba takšne „pravice“ ne more predstavljati pravno priznane škode.
prevzemi - usklajeno delovanje – doseganje prevzemnega praga – neizpodbojna pravna domneva – pravica do izjave – obveznost kupcev iz terminskih pogodb
Ker tožeča stranka novih dokazov v postopku sodnega varstva ne more navajati (511. člen ZTFI), Vrhovno sodišče vsebine navedenih Dodatkov ni upoštevalo, temveč je pri svoji presoji izključno presojalo tiste dokaze, ki so bili priloženi izjavi z dne 17. 2. 2011 (četrti odstavek 501. člena ZTFI).
Čeprav tožeča stranka utemeljeno opozarja, da je Agencija nadaljnji dve dopolnitvi poziva ozko vezala na okoliščini dveh naknadnih zakonodajnih sprememb, pa slednje ne pomeni, da ji je bilo s tem onemogočeno navajanje novih dejstev in dokazov izven okvira spornih pozivov. Za presojo v tej zadevi je namreč bistveno, da prvi odstavek 501. člena ZTFI poleg izjavljanja na podlagi poziva stranki izrecno predvideva tudi drugačne načine zagotovitve možnosti stranki, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločitev, če tako določa zakon. Z navedenim v zvezi pa je bistvena določba tretjega odstavka 6. člena ZPre-1 (kot lex posterior in lex specialis), ki izrecno določa obveznost kupcev iz terminskih pogodb o obvestitvi Agencije o vsakem poslu, na podlagi katerega so pridobili terjatev na izročitev vrednostnih papirjev iz terminske pogodbe, in to najpozneje četrti trgovalni dan po dnevu sklenitve posla. Ker je torej ta določba že veljala v času trajanja postopka nadzora nad tožečo stranko, Agencija v odgovoru na tožbo utemeljeno opozarja, da je v okoliščinah konkretne zadeve tožeča stranka sama odgovorna za posledice opustitve svoje izrecne zakonske dolžnosti.
Tožeča stranka ne zatrjuje, da bi bila pred uveljavitvijo ZPre-1 izdana konkretna naročila za nakup spornih delnic, kar bi bilo lahko primerljivo s sklenitvijo pogodbe o nakupu delnic. Zato ta situacija ni primerljiva z dejanskimi okoliščinami v zadevi III Ips 1/2008. Prav zaradi bistveno drugačnih dejanskih okoliščin konkretne zadeve je pravilna presoja Agencije, da zgolj „oblikovanja namere“ ni mogoče umestiti v okvir sklenjenega zavezovalnega pravnega posla (v smislu sklenitve prodajne pogodbe in) v smislu citirane odločbe Vrhovnega sodišča.
ZGD člen 8, 394, 394/2. SPZ člen 154. ZFPPod člen 27. OZ člen 9, 334.
stečaj - prenehanje obveznosti - akcesorne terjatve - dopuščena revizija - izbris pravne osebe brez likvidacije - rok za uveljavljanje terjatev - zahtevek hipotekarnega upnika - sprememba sodne prakse Vrhovnega sodišča
Za uveljavljanje zahtevka hipotekarnega upnika zoper toženca kot hipotekarnega dolžnika ne velja določba o prekluzivnem roku za uveljavljanje terjatev do družbenikov izbrisane družbe iz drugega odstavka 394. člena ZGD. Prenehanje gospodarske družbe – dolžnika – je v bistvenem mogoče primerjati s smrtjo dolžnika: odločilna skupna značilnost obeh primerov (tertium comparationis) v tem primeru je izginotje pravnega subjekta, ki je (bil) nosilec obveznosti. Kako smrt dolžnika vpliva na obstoj njegovih obveznosti, ureja OZ v 334. členu (enako pred tem ZOR v 359. členu): s smrtjo dolžnika preneha obveznost samo, če je nastala glede na osebne lastnosti katere izmed pogodbenih strank ali glede na osebne sposobnosti dolžnika. Stališče, da so z izbrisom, osebnega dolžnika, pravne osebe, brez likvidacije, prenehale terjatve proti njemu, je pravno zmotno.
Po določbi prvega odstavka 360. člena ZPP pritožbeno sodišče v svoji odločbi presodi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena. Določba ne terja, da bi moralo pritožbeno sodišče odgovarjati na vse pritožbene navedbe, pač pa le na tiste, ki so po vsebini take, da bi v konkretni zadevi lahko vodile do uspeha pritožbe in s tem do drugačne odločitve o tožbenem zahtevku.
Tožeča stranka izhaja iz napačne predpostavke, da naj bi bila asignacija način „vzpostavljanja“ terjatev. Ravno nasprotno: asignacija je način prenehanja terjatev, tako, da se preko dvojne pooblastitve poplačata dva dolga: dolžnik pooblasti svojega dolžnika, da izpolni dolg upniku namesto njemu, svojega upnika pa pooblasti, da sprejme izpolnitev od njegovega dolžnika. Poleg tega je nelogična trditev, da naj bi tožnica kot asignat pridobila terjatev do toženca kot asignanta; značilnost njunega (kritnega) razmerja je ravno obratna: da ima asignant terjatev do asignata. Sklenjene asignacije tako ne morejo biti upoštevna podlaga za povrnitev stroškov nakupa lesa, ki jih tožeča stranka uveljavlja od tožene stranke. Pri tem je obstranskega pomena presoja, ali je pri njihovi sklenitvi šlo za navidezen pravni posel. Da bi morala tožena stranka stroške za les nositi na kakšni drugi (dejanski in pravni) podlagi, pa tožeča stranka ni uveljavljala. Zato njen zahtevek do povrnitve teh stroškov ne more biti utemeljen.
varstvo konkurence - preprečevanje omejevanja konkurence - postopek nadzora pred Uradom za varstvo konkurence - procesne predpostavke - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - vpogled v spis - končan postopek nadzora pred Uradom
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da je bil z izdajo odločbe tožene stranke postopek nadzora pred Uradom končan. Zato tožeča stranka tudi ob morebitnem uspehu s tožbo svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati oziroma ne bi mogla doseči cilja, ki ga zasleduje s tem pravnim sredstvom. Postopek nadzora pred Uradom je bil namreč že končan, poleg tega pa je bil zoper končno odločbo tudi začet postopek sodnega varstva pred Vrhovnim sodiščem. Zatorej spisa niti ni več pri toženi stranki, ki bi bila sicer v primeru odločitve o razveljavitvi izpodbijanega sklepa pristojna za odločanje o pravici do vpogleda v spis in do pregledovanja dokumentov.
Ker pa (zatrjevano) nezakonito onemogočanje pravice pregledovanja spisa lahko predstavlja kršitev temeljnega načela kontradiktornosti postopka, lahko tožeča stranka pravico do sodnega varstva po že končanem postopku nadzora učinkovito uveljavlja v tožbi zoper (končno) odločbo Urada.
postopek nadzora pred Uradom za varstvo konkurence - pravni interes za tožbo - vpogled v spis po zaključku postopka nadzora - zavrženje tožbe - končan postopek nadzora pred Uradom
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da je bil z izdajo odločbe tožene stranke 3 z dne 13. 2. 2012 postopek nadzora pred Uradom končan. Zato tožeča stranka tudi ob morebitnem uspehu s tožbo svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati oziroma ne bi mogla doseči cilja, ki ga zasleduje s tem pravnim sredstvom. Postopek nadzora pred Uradom je bil namreč že končan, poleg tega pa je bil zoper končno odločbo tudi začet postopek sodnega varstva pred Vrhovnim sodiščem (voden pod opr. št. G 9/2012). Zatorej spisa niti ni več pri toženi stranki, ki bi bila sicer v primeru odločitve o razveljavitvi izpodbijanega sklepa pristojna za odločanje o pravici do vpogleda v spis in do pregledovanja dokumentov.
Ker pa (zatrjevano) nezakonito onemogočanje pravice pregledovanja spisa lahko predstavlja kršitev temeljnega načela kontradiktornosti postopka, tožeča stranka lahko pravico do sodnega varstva po že končanem postopku nadzora učinkovito uveljavlja v tožbi zoper (končno) odločbo Urada.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček zaradi zaupanja v lokacijsko informacijo – povrnitev stroškov, povezanih z ustanovitvijo pravne osebe – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza
Vzročne zveze ni mogoče širiti tako daleč, da bi bil investitor na podlagi 52. člena ZGO-1 upravičen do povračila kakršnekoli škode, ki mu bi lahko nastala zaradi izdaje lokacijske informacije na podlagi prostorskih aktov, ki so bili naknadno spremenjeni ali nadomeščeni. Pri priznanju izgubljenega dobička je namreč potrebno upoštevati splošna pravila odškodninskega prava, ki jih ureja OZ. Priznanje povrnitve izgubljenega dobička zaradi neuresničitve namena, zaradi katerega je investitor kupil nepremičnine, je tako vezano na tisti dobiček, ki ga je mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči (tretji odstavek 168. člena OZ).
STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4002286
ZFPPIPP člen 231, 231/3.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - zavarovanje za tuj dolg (obveznost) - stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - predlog za uvedbo stečajnega postopka - začetek stečajnega postopka zoper realnega dolžnika - upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti
Predlog za začetek stečajnega postopka je [med drugim] upravičen vložiti upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka.
Zastaviteljica je z ustanovitvijo hipoteke na svoji nepremičnini prevzela odgovornost za obveznost glavne dolžnice do upnice. S tem ni nastala neka nova obveznost, temveč je zastaviteljica le prevzela odgovornost za izpolnitev obstoječe (že nastale) obveznosti glavne dolžnice (za katero je jamčila poleg glavne dolžnice) oziroma je le zavarovala upničino terjatev.
Zastaviteljica je zastavila svojo nepremičnino za dolg, ki ga je glavna dolžnica imela do upnice. Če glavna dolžnica ne bi plačala, bi se upnica (kot imetnica terjatve, zavarovane z zastavno pravico) lahko poplačala iz zastavljene nepremičnine. Poplačan bi bil dolg glavne dolžnice, katerega poplačilo je sicer zavarovala zastaviteljica, ne pa dolg zastaviteljice. Čeprav bi se upnica poplačana iz zastavljene nepremičnine zastaviteljice, bi bila poplačana njena terjatev do glavne dolžnice in ne do zastaviteljice.
Zastaviteljica ni dolžnica zastavne upnice, temveč tista, ki je prevzela odgovornost za obveznost glavne dolžnice. Zato mora, če glavna dolžnica ni izpolnila obveznosti, trpeti prisilno (sodno) prodajo svoje (zastavljene) nepremičnine. Pri zastavi nepremičnine za tuj dolg namreč upnica nima pravice zahtevati od realne dolžnice plačila hipotekarne terjatve, temveč lahko zahteva le prodajo zastavljene nepremičnine in poplačilo iz dosežene kupnine. S tem: (a) da se obseg odgovornosti zastaviteljice ne zmanjša, čeprav stečajna (razdelitvena) masa v stečajnem postopku nad glavno dolžnico ne zadošča za celotno poplačilo zavarovane obveznosti, in (b) da odgovornost zastaviteljice preneha tudi, če kupnina, dosežena pri prodaji nepremičnine zaradi uveljavitve hipoteke, ne zadošča za polno poplačilo zavarovane obveznosti.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – UPRAVNI POSTOPEK – ČLOVEKOVE PRAVICE
VS4002315
EKČP člen 8. URS člen 36, 37. ZPomK-1 člen 6, 28, 29, 54, 54/2. ZPomK-1B člen 12, 12/2. ZUS-1 člen 42, 42/1. ZUP člen 37, 38, 38/2.
postopek pred Agencijo za varstvo konkurence - izločitev uradnih oseb iz vodenja in odločanja v postopku - seznanitev z nezakonito pridobljenimi dokazi - dvom v nepristranskost uradnih oseb - preiskava po ZPomK-1 - preiskava v skladu z zakonom - protiustavnost zakonskih določb - preiskava brez sodne odredbe - zahteva za oceno ustavnosti
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je ureditev, ki Agenciji dovoljuje izvedbo preiskave brez predhodne sodne odločbe (prvi stavek prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1) v neskladju s 36. in 37. členom Ustave, zato je zakonodajalcu določilo rok za odpravo ugotovljene protiustavnosti. Odločilo pa je, da se do njene odprave še naprej uporablja prvi stavek prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1. To v skladu z 41. točko obrazložitve Odločbe pomeni, da je v prvem stavku prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1 tožena stranka imela in vse do odprave ugotovljene protiustavnosti še vedno ima zakonito podlago za opravljanje ustreznih preiskav.
Za postopek ugotavljanja kršitve 6. člena ZPOmK-1 in 101. člena PDEU, ki se je vodil proti tožnikoma, to pomeni, da dokazi, pridobljeni na podlagi sklepa o preiskavi v skladu s prvim stavkom prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1, niso nedovoljeni.
ZFPPIPP člen 34, 34/2-4, 131, 131/1, 121/2-3, 268, 268/4, 289, 289/2, 355, 355/3-7. ZDDV-1 člen 88, 88/7.
zavarovanje terjatev – zastavna pravica na nepremičnini - stečajni postopek – občasni stroški stečajnega postopka – prodaja premoženja stečajnega dolžnika – davek na dodano vrednost – zahteva za varstvo zakonitosti
Določba 7. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP je pravna podlaga za plačilo davka na dodano vrednost kot občasnega stroška stečajnega postopka v zvezi s prodajo premoženja stečajnega dolžnika, ne pa tudi za plačilo davka na dodano vrednost v zvezi s pravnimi posli, ki jih je stečajni dolžnik opravil med postopkom prisilne poravnave in pred začetkom stečajnega postopka.
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da je bil z izdajo odločbe tožene stranke 306-14/2009-239 z dne 13. 2. 2012 postopek nadzora pred Uradom končan. Zato tožeča stranka tudi ob morebitnem uspehu s tožbo svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati oziroma ne bi mogla doseči cilja, ki ga zasleduje s tem pravnim sredstvom. Ker je postopek nadzora že končan, tožeča stranka svojo pravico do sodnega varstva učinkovito uresničuje s tožbo zoper končno odločbo Urada (sedaj Agencije).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VS4002276
OZ člen 2, 3, 921, 924. ZJN-1 člen 54, 54/1, 76. Pravilnik o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo člen 1. ZGO-1 člen 33. ZPP člen 360, 360/1.
Izročitev police z dogovorjeno vsebino v 921. členu OZ res ni izrecno določena kot obveznost zavarovalnice, vsekakor pa dogovor o takšni obveznosti ni prepovedan in je v nedvomnem interesu zavarovanca (drugi odstavek 924. člena OZ).
Tako kot v postopku oddaje javnega naročila računska napaka sama po sebi ne more biti utemeljen razlog za zavrnitev ponudbe, ne more biti utemeljen razlog za zavrnitev ponudbe tudi očitna pisna napaka. Na obstoj očitne pisne napake je med drugim mogoče sklepati na podlagi vsebine celotne dokumentacije v postopku oddaje javnega naročila.
omejevalni sporazum – zapisnik sestanka – pojem sporazuma - prisotnost na sestanku – distanciranje od dogovora – dokazno breme
Zgolj udeležba podjetja na sestanku na katerem se dogovori omejevalni sporazum zadošča za sklep, da je bilo podjetje del tega dogovora. Na stranki pa je dokazno breme, da dokaže, da je jasno dala vedeti udeležencem sestanka, da ne bo sodelovala v protikonkurenčnem dogovoru. Kot dokaz distanciranja od omejevalnega sporazuma dogovorjenega na sestanku dne 29. 10. 2000 zato ne zadošča le dne 15. 10. 2010 poslano elektronsko sporočilo o distanciranju od dogovora, poslano le enemu udeležencu sestanka.
Ker posebne okoliščine kažejo (ravnanje je potekalo v času od 28. 4. 1998 do 11. 2. 2000; ugotavljanje in dopolnjevanje ugotovitvenega postopka v ponovljenem postopku bi bilo zahtevno in nesorazmerno učinku ugotovitvene odločbe na upoštevnem trgu; zaradi hitrega razvoja novo dostopnih tehnologij trg ozkopasovnega internet dostopa ni več aktualen; kršitev je prenehal; prekršek je zastaral), da postopek ugotavljanja zlorabe prevladujočega položaja na trgu govorne telefonije v Republiki Sloveniji(in izdaja ugotovitvene odločbe) ne bi bil smotrn, je ustavitev postopka zakonita in v skladu s 40. členom ZPOmK-1. Podjetje, katerega interesi so bili s prepovedanim ravnanjem kršitelja prizadeti, pa ima zagotovljeno sodno varstvo pred rednim sodiščem, v skladu z 62. členom ZPOmK-1.
DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005832
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 179, 182. ZPP člen 247, 247/5, 254.
odškodninska odgovornost delodajalca – poklicna bolezen – kronična zastrupitev s svincem – krivdna odgovornost – vzročna zveza – osebne lastnosti in stanje oškodovanca – dokazovanje – postavitev novega izvedenca – izločitev izvedenca – protipravnost – povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine
Sodišče pri ocenjevanju vzročne zveze med škodnim dogodkom (v konkretnem primeru je to kronična zastrupitev s svincem) in konkretnim obsegom nastale škode ne sme razmejevati vzrokov, kot je to značilno za presojo deljene odgovornosti (kadar konkurirata nedopustno ravnanje oškodovalca in prispevek oškodovanca), temveč mora rešiti vprašanje, ali je z zadostno stopnjo verjetnosti izkazano, da so konkretne težave, ki jih trpi oškodovanec, v vzročni zvezi s škodnim dogodkom.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – poslovanje z izgubo
Samo to, da so se ekonomske težave izkazovale prvič v prvem četrtletju leta 2011, ne zadošča za zaključek, da razlog ni bil resen in utemeljen. Poslovni razlog je lahko podan že ob negativnih ekonomskih trendih, zaradi katerih delodajalcu grozi izguba in ne šele, ko v daljšem časovnem obdobju zabrede vanjo.
Ko razmerje, za katerega tožnik trdi, da je imelo vse elemente delovnega razmerja, dejansko preneha, lahko govorimo tudi o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, kar se lahko zgodi formalno ali pa tudi neformalno, npr. z odslovitvijo delavca, prepovedjo nadaljnjega dela, ipd. V teh primerih je sodna praksa jasna – dokler razmerje med delavcem in delodajalcem, za katerega tožnik navaja oziroma uveljavlja, da ima elemente delovnega razmerja, še traja, lahko na podlagi prvega in drugega odstavka 204. člena ZDR zahteva od delodajalca ugotovitev delovnega razmerja in izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi in v nadaljevanju sodno varstvo v določnem roku. Ko pa razmerje, za katerega tožnik uveljavlja oziroma navaja, da ima elemente delovnega razmerja, že preneha, lahko uveljavlja sodno varstvo le v roku iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, torej v 30 dneh od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice. Ta rok se nanaša tudi na zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, ki je neformalno prenehalo z zaključkom opravljanja dela delavca.
Tudi prijava v ustrezne evidence, obračun in plačilo prispevkov iz naslova delovnega razmerja in izplačilo plače so lahko le posledica ugotovitve obstoja delovnega razmerja. S postavitvijo teh zahtevkov iz delovnega razmerja, ki še ni ugotovljeno, delavec ne more obiti zakonsko določenih rokov za ugotovitev obstoja delovnega razmerja.
plačilo razlike v plači – izplačevanje nižje plače - odpust dolga – poslovodja d.o.o. - direktor
Kot poslovodja družbe je moral tožnik pri vodenju družbe ravnati s povečano skrbnostjo v smislu določb 258. člena ZGD in to je veljalo tudi za medsebojne obveznosti med njim in družbo. Če bi štel, da ima do tožene stranke odprte terjatve, se je od njega utemeljeno pričakovalo najmanj, da bi te terjatve korektno navedel v letnih poročilih družbe, da bi se tudi do tega dela poročila v okviru svojih pristojnosti lahko opredelil nadzorni svet tožene stranke. Ker tega ni storil, se utemeljeno šteje, da se je tožnik terjatvam iz naslova višje plače v smislu odpusta dolga odpovedal, s takim ravnanjem pa je nadzorni svet s potrjevanjem letnih poročil soglašal.
Ugotovitve sodišč nižje stopnje ne predstavljajo celovitega in zaključenega kroga na podlagi posrednih dokazov, ki bi logično nujno imeli za posledico potrditev zatrjevanj tožene stranke in ne bi omogočali razumnih pomislekov oziroma izključevali možnosti drugačne presoje.