ZDavP-2 člen 68, 68/1, 68/3, 68/4. ZDDV člen 3. ZUS-1 člen 94, 94/2.
cenitev davčne osnove – davek na dodano vrednost - pogoji za cenitev – metode cenitve - poraba električne energije – opravljanje gostinske dejavnosti na črno – dokazno breme – zmotna uporaba materialnega prava - dovoljena revizija - ugoditev reviziji
Glede na specifične okoliščine obravnavanega primera po mnenju Vrhovnega sodišča samo iz podatkov povečane porabe električne energije ni mogoče sklepati na opravljanje dejavnosti gostinstva in posledično zato tudi ni mogoče ugotavljati prometa blaga oziroma opravljanja storitev. Promet blaga oziroma opravljanja storitev pa je predpostavka za obdavčitev z DDV.
ZDDV člen 34, 40, 40/2, 40/7-1. ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1-a, 82. ZDavP-2 člen 76, 76/1. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/2, 22/3. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168-a, 178, 220, 226.
davek na dodano vrednost - odbitek vstopnega DDV - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - dejansko opravljena storitev kot pogoj za odbitek - poslovni dogodek ni izkazan - dokazno breme - zavrnitev pravice do odbitka DDV
Dejansko opravljena dobava blaga oziroma dejansko opravljena storitev je eden od temeljnih pogojev za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
Ugotovitev davčnega organa in sodišča prve stopnje, da računi in dokumentacija, na kateri temeljijo računi, ne izkazujejo resničnosti poslovnih dogodkov, revidentka pa nasprotnega ni izkazala, saj ni predložila nobenega dokaza o tem, da so bile storitve poslovnega svetovanja pri pridobivanju poslov, za katere so bili izdani sporni računi, resnično opravljene, zadostuje za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV.
V primeru, ko storitve sploh niso bile opravljene oziroma niso izkazane, ni treba dodatno ugotavljati, ali je revidentka vedela ali bi morala vedeti za goljufijo osebe, ki ji je zaračunala storitve. Ugotavljanje revidentkinega védenja ali nezadostne skrbnosti bi bilo potrebno, če bi bilo izkazano, da so zaračunane storitve opravile izdajateljice računov, ali da so bile sicer storitve opravljene, ni pa izkazano, da so jih opravile izdajateljice računov, nič od tega pa v obravnavani zadevi ni izkazano.
razžalitev v televizijski oddaji - objava popravka – objava javnega opravičila - odklonitveni razlog - obseg objave popravka
Javno opravičilo presega namen instituta objave popravka objavljenega besedila, katerega izhodišče izraža latinski rek Audiator et altera pars (naj se sliši tudi druga stran).
oprostitev plačila sodnih taks – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – osnovni znesek minimalnega dohodka – kriterij za presojanje oprostitve – pritožbena novota – posojilna obveznost
Ob upoštevanju kriterijev za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč glede na ugotovljeno vrednost premoženja tožnikov ni izpolnjen zakonski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj tožnika nista izkazala, da bodo zaradi plačila sodnih taks za upravni spor občutno zmanjšana sredstva za njuno preživljanje. Dopolnjevanje podatkov o premoženjskem stanju v pritožbi pa je nedovoljena pritožbena novota.
ZKP člen 83, 83/2, 215, 216, 216/3, 218, 420, 420/1, 420/3. URS člen 36, 36/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - nedotakljivost stanovanja - hišna preiskava – začetek hišne preiskave - navzočnost prič – zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – druga odločba – procesni pogoji
Če policija izvršuje odredbo sodišča za hišno preiskavo, je dolžna zaradi zakonitosti izvedbe tega preiskovalnega dejanja zagotoviti prisotnost dveh polnoletnih oseb – prič ob začetku hišne preiskave. Gibanja policistov po stanovanju zaradi „vizualnega pregleda prostorov“ ni mogoče razumeti drugače kot dejanski začetek hišne preiskave. Če je tak pregled opravljen brez navzočnosti solemnitetnih prič, je začetek hišne preiskave in s tem hišna preiskava opravljena brez oseb, ki morajo biti navzoče pri preiskavi.
ZKP člen 18, 148, 148/2, 215, 215/6, 371, 371/1-8, 420, 420/1. URS člen 35. ZNPPol. ZPrCP.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - pregled prevoznega sredstva - pravica do zasebnosti – pregled vozila – razlogi za sum - preiskava vozila – hišna preiskava - skrit prostor prevoznega sredstva - prtljažnik – policijska pooblastila - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - pomembno pravno vprašanje
Odpiranje prtljažnika še ne pomeni posega v integriteto prevoznega sredstva, vizualno pregledovanje njegove notranjosti pa je po svoji intenzivnosti povsem
primerljivo vizualnemu pregledu potniške kabine. Vrhovno sodišče zato prtljažnika osebnega vozila ne šteje za „skrit prostor“, pregled katerega bi se lahko opravil samo s sodno odredbo ali privolitvijo imetnika osebnega vozila in z izpolnjevanjem ostalih pogojev, ki jih določa ZKP za opravo hišne preiskave.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006634
ZKP člen 39, 39-6, 41, 239, 244, 288, 306, 371, 371/1-5, 371/2, 372, 372-3, 420, 427. KZ člen 111, 171, 171/3. KZ-1 člen 91.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predlog za pregon - predlog oškodovanca - umik predloga - vabilo na glavno obravnavo - pravni pouk - oškodovanec, vabljen kot priča – domneva umika – nepristranskost sodnika – zahteva za izločitev – rok za zahtevo – prekluzija – kršitev kazenskega zakona – zastaranje kazenskega pregona – žaljiva obdolžitev – dokaz resničnosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Zakonska domneva o umiku predloga za kazenski pregon iz tretjega odstavka 306. člena ZKP lahko nadomesti voljo oškodovanca samo, če je v redu povabljen kot priča in seznanjen s pravnimi posledicami izostanka z glavne obravnave, ob tem pa je pravno nepomembno, ali je oškodovanec prava uka stranka.
Zgolj neformalna komunikacija med sodnikom in eno izmed strank v postopku ne more sama po sebi pomeniti nedopustnega vpliva na nepristranskost sodnika.
obstoj kaznivega dejanja – Uredba o vojaških sodiščih
Očitek vstopa v organizacijo je pomenil inkriminacijo statusa, ne pa izvršitve kakršnegakoli dejanja, naperjenega zoper nedotakljivost državnega ozemlja, na takšen način pa zločinstva veleizdaje ni mogoče storiti.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza
Če bi obsojenec vozil v okviru dovoljene hitrosti, sicer ne bi mogel preprečiti trka s srno, lahko pa bi preprečil nadaljnje trčenje v tovorno vozilo, v katerem je njegov sopotnik utrpel hude telesne poškodbe, zato je vzročna zveza med njegovo protipravno vožnjo in povzročeno prometno nesrečo podana.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006597
ZKP člen 372, 372-1, 392, 394. KZ člen 313, 313/1.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja - abstraktni dejanski stan – konkretni dejanski stan – samovoljnost – zakonski znaki kaznivega dejanja
Če je posamezen znak kaznivega dejanja dovolj določno opredeljen že v zakonu, ga sodišče v opisu konkretnega dejanskega stanu praviloma ne bo ponavljalo ali opisovalo z drugimi besedami, ker bi bilo to za jasnost in razumljivost izreka odveč. V sodni praksi se je takšen način uveljavil kot smiseln zlasti pri opredeljevanju tako imenovanih subjektivnih znakov kaznivega dejanja (kot so denimo: "vedoma", "z namenom", "mu je šlo za to" itd.). V takšnih primerih je opis dovolj opredeljen že s sklicevanjem na zakonske prvine.
Zakonsko besedilo 313. člena KZ je jasno: dejanski stan kaznivega dejanja po 313. členu KZ je izpolnjen le, če storilec res ima pravico, ki si jo samovoljno jemlje, ali če misli, da to pravico ima. Če pa storilec samovoljno vzame nekaj, do česar ni upravičen, in tudi ne misli, da to pravico ima, potem kaznivo dejanje po 313. členu KZ ni podano.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006625
KZ člen 111, 112, 217, 217/1. ZKP člen 39, 41, 70, 364, 371, 371/2, 372, 372-6, 378, 420, 424, 424/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – obvezna obramba z zagovornikom - navzočnost na seji pritožbenega senata - izločitev - izločitev sodnika višjega sodišča - rok za zahtevo za izločitev – sestavine pisno izdelane sodbe – dopolnitev pritožbe - kršitev kazenskega zakona – zastaranje kazenskega pregona – vštevanje pripora - dvom o resničnosti odločilnih dejstev – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Navzočnosti zagovornika obdolženca, zoper katerega je odrejen pripor, na seji pritožbenega sodišča, ni mogoče enačiti z obveznim zastopanjem obdolženca po zagovorniku na glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje.
Če kaznivo dejanje, sestavljeno iz več različnih ravnanj obsojenca, traja dlje časa, v obdobje kaznivega dejanja ni mogoče zajeti obdobja oziroma posameznih ravnanj, ki so že absolutno zastarala.
ZUS-1 člen 27, 27/4, 64, 64/1-3. ZUP člen 237, 237/2-7. ZMZ člen 28, 54, 55, 55/1-4, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – ugoditev tožbi – pomanjkljiva in posplošena obrazložitev odločbe tožene stranke – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je obrazložitev odločbe tožene stranke pomanjkljiva in pavšalna, saj ni pojasnila, katere okoliščine utemeljujejo zavrnitev prošnje, v pospešenem postopku po določbah 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ, ki jih navaja kot podlago za svojo odločitev, ni pa pojasnjeno niti, na kateri podlagi meni, da tožniku ne grozi resna škoda v smislu 28. člena ZMZ, če bo vrnjen v izvorno državo. To svojo odločitev je sodišče pravilno oprlo na 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1, torej da gre za kršitev pravil postopka.
Čeprav sodišče prve stopnje tega izrecno ni navedlo, se odločbe tožene stranke zaradi tako pomanjkljive obrazložitve ne da preizkusiti. To pa pomeni, da je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP), zaradi česar je treba odločbo odpraviti v vsakem primeru (četrti odstavek 27. člena ZUS-1).
Na drugačno odločitev sodišča pa navedbe tožene stranke v pritožbi, s katerimi želi dopolnjevati obrazložitev svoje odločbe, ne morejo vplivati, saj na ta način storjenih kršitev pravil postopka ni mogoče sanirati.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče vložiti zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, če so te vplivale na zakonitost sodne odločbe, ne pa zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vrhovno sodišče se zato z očitki, ki izražajo nestrinjanje z dejanskimi zaključki in dokazno oceno sodišč, ne ukvarja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006535
ZKP člen 371, 371/1-11, 508.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje v razlogih sodbe – protispisnost – kršitev kazenskega zakona - izbris obsodbe
Organ, ki odloča o izbrisu obsodbe, mora ugotoviti ne samo, ali je bil obsojenec v roku za izbris obsodbe obsojen, temveč tudi ali je v tem roku storil kaznivo dejanje, za katero se zoper njega vodi kazenski postopek, in da se v takem primeru izdaja odločbe o izbrisu obsodbe odloži do končanja kazenskega postopka oziroma, da je za izbris obsodbe odločilno, da ni obsojenec v določenem času storil novega kaznivega dejanja, zaradi katerega bi zoper njega že tekel kazenski postopek, ne pa da bi bil v tem času obsojen.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček zaradi zaupanja v lokacijsko informacijo – povrnitev stroškov, povezanih z ustanovitvijo pravne osebe – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza
Vzročne zveze ni mogoče širiti tako daleč, da bi bil investitor na podlagi 52. člena ZGO-1 upravičen do povračila kakršnekoli škode, ki mu bi lahko nastala zaradi izdaje lokacijske informacije na podlagi prostorskih aktov, ki so bili naknadno spremenjeni ali nadomeščeni. Pri priznanju izgubljenega dobička je namreč potrebno upoštevati splošna pravila odškodninskega prava, ki jih ureja OZ. Priznanje povrnitve izgubljenega dobička zaradi neuresničitve namena, zaradi katerega je investitor kupil nepremičnine, je tako vezano na tisti dobiček, ki ga je mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči (tretji odstavek 168. člena OZ).
STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4002286
ZFPPIPP člen 231, 231/3.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - zavarovanje za tuj dolg (obveznost) - stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - predlog za uvedbo stečajnega postopka - začetek stečajnega postopka zoper realnega dolžnika - upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti
Predlog za začetek stečajnega postopka je [med drugim] upravičen vložiti upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka.
Zastaviteljica je z ustanovitvijo hipoteke na svoji nepremičnini prevzela odgovornost za obveznost glavne dolžnice do upnice. S tem ni nastala neka nova obveznost, temveč je zastaviteljica le prevzela odgovornost za izpolnitev obstoječe (že nastale) obveznosti glavne dolžnice (za katero je jamčila poleg glavne dolžnice) oziroma je le zavarovala upničino terjatev.
Zastaviteljica je zastavila svojo nepremičnino za dolg, ki ga je glavna dolžnica imela do upnice. Če glavna dolžnica ne bi plačala, bi se upnica (kot imetnica terjatve, zavarovane z zastavno pravico) lahko poplačala iz zastavljene nepremičnine. Poplačan bi bil dolg glavne dolžnice, katerega poplačilo je sicer zavarovala zastaviteljica, ne pa dolg zastaviteljice. Čeprav bi se upnica poplačana iz zastavljene nepremičnine zastaviteljice, bi bila poplačana njena terjatev do glavne dolžnice in ne do zastaviteljice.
Zastaviteljica ni dolžnica zastavne upnice, temveč tista, ki je prevzela odgovornost za obveznost glavne dolžnice. Zato mora, če glavna dolžnica ni izpolnila obveznosti, trpeti prisilno (sodno) prodajo svoje (zastavljene) nepremičnine. Pri zastavi nepremičnine za tuj dolg namreč upnica nima pravice zahtevati od realne dolžnice plačila hipotekarne terjatve, temveč lahko zahteva le prodajo zastavljene nepremičnine in poplačilo iz dosežene kupnine. S tem: (a) da se obseg odgovornosti zastaviteljice ne zmanjša, čeprav stečajna (razdelitvena) masa v stečajnem postopku nad glavno dolžnico ne zadošča za celotno poplačilo zavarovane obveznosti, in (b) da odgovornost zastaviteljice preneha tudi, če kupnina, dosežena pri prodaji nepremičnine zaradi uveljavitve hipoteke, ne zadošča za polno poplačilo zavarovane obveznosti.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – UPRAVNI POSTOPEK – ČLOVEKOVE PRAVICE
VS4002315
EKČP člen 8. URS člen 36, 37. ZPomK-1 člen 6, 28, 29, 54, 54/2. ZPomK-1B člen 12, 12/2. ZUS-1 člen 42, 42/1. ZUP člen 37, 38, 38/2.
postopek pred Agencijo za varstvo konkurence - izločitev uradnih oseb iz vodenja in odločanja v postopku - seznanitev z nezakonito pridobljenimi dokazi - dvom v nepristranskost uradnih oseb - preiskava po ZPomK-1 - preiskava v skladu z zakonom - protiustavnost zakonskih določb - preiskava brez sodne odredbe - zahteva za oceno ustavnosti
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je ureditev, ki Agenciji dovoljuje izvedbo preiskave brez predhodne sodne odločbe (prvi stavek prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1) v neskladju s 36. in 37. členom Ustave, zato je zakonodajalcu določilo rok za odpravo ugotovljene protiustavnosti. Odločilo pa je, da se do njene odprave še naprej uporablja prvi stavek prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1. To v skladu z 41. točko obrazložitve Odločbe pomeni, da je v prvem stavku prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1 tožena stranka imela in vse do odprave ugotovljene protiustavnosti še vedno ima zakonito podlago za opravljanje ustreznih preiskav.
Za postopek ugotavljanja kršitve 6. člena ZPOmK-1 in 101. člena PDEU, ki se je vodil proti tožnikoma, to pomeni, da dokazi, pridobljeni na podlagi sklepa o preiskavi v skladu s prvim stavkom prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1, niso nedovoljeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VS4002276
OZ člen 2, 3, 921, 924. ZJN-1 člen 54, 54/1, 76. Pravilnik o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo člen 1. ZGO-1 člen 33. ZPP člen 360, 360/1.
Izročitev police z dogovorjeno vsebino v 921. členu OZ res ni izrecno določena kot obveznost zavarovalnice, vsekakor pa dogovor o takšni obveznosti ni prepovedan in je v nedvomnem interesu zavarovanca (drugi odstavek 924. člena OZ).
Tako kot v postopku oddaje javnega naročila računska napaka sama po sebi ne more biti utemeljen razlog za zavrnitev ponudbe, ne more biti utemeljen razlog za zavrnitev ponudbe tudi očitna pisna napaka. Na obstoj očitne pisne napake je med drugim mogoče sklepati na podlagi vsebine celotne dokumentacije v postopku oddaje javnega naročila.