Revizija je bila dopuščena v smeri preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve o tem, da se tožba (tožnika) šteje za umaknjeno in da se postopek v tem delu ustavi.
Stranski intervenient, ki ni sodeloval v rednem postopku pred pravnomočnostjo odločbe o tožbenem zahtevku, sam ne more vložiti izrednega pravnega sredstva.
DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016147
ZZZDR člen 51, 51/2, 59. ZD člen 28, 162, 212. OZ člen 766. ZPP člen 181, 339, 339/2, 339/2-8.
obseg zapuščine – skupno premoženje – terjatev do tretjih – mandatno razmerje – kršitev določb pravdnega postopka
Z revizijo ni mogoče izpodbijati sklepa Vrhovnega sodišča o razveljavitvi prejšnje sodbe in o vrnitvi zadeve v novo sojenje.
Ugotovitev, da spadajo v skupno premoženje zakoncev terjatve do tretjih oseb in v zapuščino po pokojnem zakoncu del teh terjatev, ne nalaga nobenih obveznosti tretjim v pravdi neudeleženim osebam.
oprostitev plačila sodnih taks – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – osnovni znesek minimalnega dohodka – kriterij za presojanje oprostitve – pritožbena novota – posojilna obveznost
Ob upoštevanju kriterijev za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč glede na ugotovljeno vrednost premoženja tožnikov ni izpolnjen zakonski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj tožnika nista izkazala, da bodo zaradi plačila sodnih taks za upravni spor občutno zmanjšana sredstva za njuno preživljanje. Dopolnjevanje podatkov o premoženjskem stanju v pritožbi pa je nedovoljena pritožbena novota.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006535
ZKP člen 371, 371/1-11, 508.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje v razlogih sodbe – protispisnost – kršitev kazenskega zakona - izbris obsodbe
Organ, ki odloča o izbrisu obsodbe, mora ugotoviti ne samo, ali je bil obsojenec v roku za izbris obsodbe obsojen, temveč tudi ali je v tem roku storil kaznivo dejanje, za katero se zoper njega vodi kazenski postopek, in da se v takem primeru izdaja odločbe o izbrisu obsodbe odloži do končanja kazenskega postopka oziroma, da je za izbris obsodbe odločilno, da ni obsojenec v določenem času storil novega kaznivega dejanja, zaradi katerega bi zoper njega že tekel kazenski postopek, ne pa da bi bil v tem času obsojen.
ZKP člen 83, 83/2, 215, 216, 216/3, 218, 420, 420/1, 420/3. URS člen 36, 36/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - nedotakljivost stanovanja - hišna preiskava – začetek hišne preiskave - navzočnost prič – zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – druga odločba – procesni pogoji
Če policija izvršuje odredbo sodišča za hišno preiskavo, je dolžna zaradi zakonitosti izvedbe tega preiskovalnega dejanja zagotoviti prisotnost dveh polnoletnih oseb – prič ob začetku hišne preiskave. Gibanja policistov po stanovanju zaradi „vizualnega pregleda prostorov“ ni mogoče razumeti drugače kot dejanski začetek hišne preiskave. Če je tak pregled opravljen brez navzočnosti solemnitetnih prič, je začetek hišne preiskave in s tem hišna preiskava opravljena brez oseb, ki morajo biti navzoče pri preiskavi.
ZKP člen 18, 148, 148/2, 215, 215/6, 371, 371/1-8, 420, 420/1. URS člen 35. ZNPPol. ZPrCP.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - pregled prevoznega sredstva - pravica do zasebnosti – pregled vozila – razlogi za sum - preiskava vozila – hišna preiskava - skrit prostor prevoznega sredstva - prtljažnik – policijska pooblastila - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - pomembno pravno vprašanje
Odpiranje prtljažnika še ne pomeni posega v integriteto prevoznega sredstva, vizualno pregledovanje njegove notranjosti pa je po svoji intenzivnosti povsem
primerljivo vizualnemu pregledu potniške kabine. Vrhovno sodišče zato prtljažnika osebnega vozila ne šteje za „skrit prostor“, pregled katerega bi se lahko opravil samo s sodno odredbo ali privolitvijo imetnika osebnega vozila in z izpolnjevanjem ostalih pogojev, ki jih določa ZKP za opravo hišne preiskave.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006634
ZKP člen 39, 39-6, 41, 239, 244, 288, 306, 371, 371/1-5, 371/2, 372, 372-3, 420, 427. KZ člen 111, 171, 171/3. KZ-1 člen 91.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predlog za pregon - predlog oškodovanca - umik predloga - vabilo na glavno obravnavo - pravni pouk - oškodovanec, vabljen kot priča – domneva umika – nepristranskost sodnika – zahteva za izločitev – rok za zahtevo – prekluzija – kršitev kazenskega zakona – zastaranje kazenskega pregona – žaljiva obdolžitev – dokaz resničnosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Zakonska domneva o umiku predloga za kazenski pregon iz tretjega odstavka 306. člena ZKP lahko nadomesti voljo oškodovanca samo, če je v redu povabljen kot priča in seznanjen s pravnimi posledicami izostanka z glavne obravnave, ob tem pa je pravno nepomembno, ali je oškodovanec prava uka stranka.
Zgolj neformalna komunikacija med sodnikom in eno izmed strank v postopku ne more sama po sebi pomeniti nedopustnega vpliva na nepristranskost sodnika.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006625
KZ člen 111, 112, 217, 217/1. ZKP člen 39, 41, 70, 364, 371, 371/2, 372, 372-6, 378, 420, 424, 424/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – obvezna obramba z zagovornikom - navzočnost na seji pritožbenega senata - izločitev - izločitev sodnika višjega sodišča - rok za zahtevo za izločitev – sestavine pisno izdelane sodbe – dopolnitev pritožbe - kršitev kazenskega zakona – zastaranje kazenskega pregona – vštevanje pripora - dvom o resničnosti odločilnih dejstev – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Navzočnosti zagovornika obdolženca, zoper katerega je odrejen pripor, na seji pritožbenega sodišča, ni mogoče enačiti z obveznim zastopanjem obdolženca po zagovorniku na glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje.
Če kaznivo dejanje, sestavljeno iz več različnih ravnanj obsojenca, traja dlje časa, v obdobje kaznivega dejanja ni mogoče zajeti obdobja oziroma posameznih ravnanj, ki so že absolutno zastarala.
ZUS-1 člen 27, 27/4, 64, 64/1-3. ZUP člen 237, 237/2-7. ZMZ člen 28, 54, 55, 55/1-4, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – ugoditev tožbi – pomanjkljiva in posplošena obrazložitev odločbe tožene stranke – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je obrazložitev odločbe tožene stranke pomanjkljiva in pavšalna, saj ni pojasnila, katere okoliščine utemeljujejo zavrnitev prošnje, v pospešenem postopku po določbah 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ, ki jih navaja kot podlago za svojo odločitev, ni pa pojasnjeno niti, na kateri podlagi meni, da tožniku ne grozi resna škoda v smislu 28. člena ZMZ, če bo vrnjen v izvorno državo. To svojo odločitev je sodišče pravilno oprlo na 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1, torej da gre za kršitev pravil postopka.
Čeprav sodišče prve stopnje tega izrecno ni navedlo, se odločbe tožene stranke zaradi tako pomanjkljive obrazložitve ne da preizkusiti. To pa pomeni, da je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP), zaradi česar je treba odločbo odpraviti v vsakem primeru (četrti odstavek 27. člena ZUS-1).
Na drugačno odločitev sodišča pa navedbe tožene stranke v pritožbi, s katerimi želi dopolnjevati obrazložitev svoje odločbe, ne morejo vplivati, saj na ta način storjenih kršitev pravil postopka ni mogoče sanirati.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče vložiti zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, če so te vplivale na zakonitost sodne odločbe, ne pa zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vrhovno sodišče se zato z očitki, ki izražajo nestrinjanje z dejanskimi zaključki in dokazno oceno sodišč, ne ukvarja.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza
Če bi obsojenec vozil v okviru dovoljene hitrosti, sicer ne bi mogel preprečiti trka s srno, lahko pa bi preprečil nadaljnje trčenje v tovorno vozilo, v katerem je njegov sopotnik utrpel hude telesne poškodbe, zato je vzročna zveza med njegovo protipravno vožnjo in povzročeno prometno nesrečo podana.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006597
ZKP člen 372, 372-1, 392, 394. KZ člen 313, 313/1.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja - abstraktni dejanski stan – konkretni dejanski stan – samovoljnost – zakonski znaki kaznivega dejanja
Če je posamezen znak kaznivega dejanja dovolj določno opredeljen že v zakonu, ga sodišče v opisu konkretnega dejanskega stanu praviloma ne bo ponavljalo ali opisovalo z drugimi besedami, ker bi bilo to za jasnost in razumljivost izreka odveč. V sodni praksi se je takšen način uveljavil kot smiseln zlasti pri opredeljevanju tako imenovanih subjektivnih znakov kaznivega dejanja (kot so denimo: "vedoma", "z namenom", "mu je šlo za to" itd.). V takšnih primerih je opis dovolj opredeljen že s sklicevanjem na zakonske prvine.
Zakonsko besedilo 313. člena KZ je jasno: dejanski stan kaznivega dejanja po 313. členu KZ je izpolnjen le, če storilec res ima pravico, ki si jo samovoljno jemlje, ali če misli, da to pravico ima. Če pa storilec samovoljno vzame nekaj, do česar ni upravičen, in tudi ne misli, da to pravico ima, potem kaznivo dejanje po 313. členu KZ ni podano.
obstoj kaznivega dejanja – Uredba o vojaških sodiščih
Očitek vstopa v organizacijo je pomenil inkriminacijo statusa, ne pa izvršitve kakršnegakoli dejanja, naperjenega zoper nedotakljivost državnega ozemlja, na takšen način pa zločinstva veleizdaje ni mogoče storiti.
revizija – razlogi za revizijo - prepis pritožbenih navedb v reviziji
Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni drugostopenjski sodbi, zato je treba z njo izpodbijati predvsem razloge te sodbe. Samo prepis pritožbenih navedb v reviziji praviloma ne more pripeljati do uspeha stranke v revizijskem postopku, saj takšno ravnanje povsem prezre odgovore sodišča druge stopnje na pritožbene navedbe.
varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja - posledice zlorabe prevladujočega položaja - tržišče
V zadevi C-333/94 P je Sodišče ES videlo povezavo med prevladujočim položajem in učinkom zlorabe v tem, da mora posledica zlorabe prevladujočega položaja nastati prav na tržišču, na katerem ima podjetje prevladujoč položaj, hkrati pa dopustilo, da taka povezava lahko obstaja tudi med prevladujočim položajem in učinkom zlorabe na kakšnem drugem tržišču, a le v posebnih okoliščinah (27. točka sodbe). V predmetni zadevi ne more biti dvomljiva povezava med prevladujočim položajem tožnika in učinkom zlorabe, saj gre za eno in isto tržišče.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – neupravičena pridobitev – vrnitev danega – vračilo v naravi – nadomestitev vrednosti stvari
Primarno pravilo vračanja neupravičeno pridobljenega je vrnitev prejetega. Šele kadar to ni mogoče (ker gre na primer za individualno določeno stvar, ki je uničena), je neupravičeno obogateni dolžan nadomestiti vrednost tistega, kar je prejel. Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da to pomeni, da sme tožeča stranka v stečajno maso zahtevati vrnitev tistega, kar je bilo predmet izpodbijanega dejanja, in nima zahtevka za denarno nadomestilo, če je vrnitev v naravi še mogoča.
Vrhovno sodišče soglaša z revidentkinim stališčem, da vprašanje o (ne)dopustnosti izvršbe na določen predmet predstavlja vprašanje o obstoju pravice oziroma pravnega razmerja, ki je ob izpolnjevanju drugih zakonskih predpostavk lahko predmet zahtevka ugotovitvene tožbe. Slednje izhaja tudi iz sklicevanja na tretji odstavek 65. člena ZIZ, ki izrecno predvideva (dopušča) ugotovitveno tožbo s takšnim zahtevkom. Zato lahko tožeča stranka po tretjem odstavku 181. člena ZPP poleg dajatvenega ali oblikovalnega zahtevka (ZPP govori o „obstoječem zahtevku“) uveljavlja tudi zahtevek, naj se ugotovi, da takšno razmerje (ne) obstaja (vmesni ugotovitveni zahtevek). To pa le, če je vsebina ugotovitvenega zahtevka v razmerju prejudicialnosti do obstoječega zahtevka: če je odločitev o tem odvisna od vprašanja, ali je bila izvršba na ta predmet nedopustna. Prejudicialnost opredeljuje meje pravne koristi za takšen ugotovitveni zahtevek. Možnosti, da se zahtevek, naj se ugotovi, da je bila izvršba na določen predmet nedopustna, še tudi potem, ko je bila izvršba že opravljena, ob hkratnem uveljavljanju dajatvenega zahtevka, obravnava kot dopusten vmesni ugotovitveni zahtevek, torej načelno ni mogoče izključiti.