premoženjska razmerja med zakoncema – izvenzakonska skupnost – skupno bivanje – obstoj življenjske skupnosti – obstoj ekonomske skupnosti – nastanek skupnega premoženja – posebno premoženje – obveznosti v zvezi s posebnim premoženjem – odplačevanje stanovanjskega kredita – vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazloženost odločbe sodišča druge stopnje
Ker stanovanje ni bilo kupljeno v času zunajzakonske skupnosti, kasnejše plačevanje obrokov iz skupnih sredstev ne more spremeniti pripadnosti stanovanja.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, da je šlo v obravnavanem primeru za prodajno komisijo in da kupcu za pravno napako prodane stvari odgovarja komisionar.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – reševanje sodnih zaostankov – prenos pristojnosti na drugo sodišče po ZS
Namen določila 105.a člena ZS je razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev postopkov, saj se bodo zadeve pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavale; slednje je nedvomno tudi v interesu strank in zagotavljanju njihove pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Zgolj dejstvo, da imajo stranke in pooblaščenci prebivališče oziroma sedež v drugem kraju, kot je sodišče, zato ni razlog, ki bi narekoval prenos pristojnosti po 67. členu ZPP.
V prid dopustnosti sklepanja sodne poravnave pod pogojem govori tudi drugi odstavek 1051. člena OZ, ki določa, da je popustitev pri poravnavi lahko pogojna. Zatrjevano nedvomno velja za odložni pogoj, medtem ko razvezni pogoj ne bi bil v skladu z naravo pravnomočnosti sodne poravnave.
S pogojem sklenjena pogodba je veljavno sklenjena, le njeno učinkovanje oziroma veljavnost je odvisna od izpolnitve pogoja (59. člen OZ). Izpolnitev pogoja ima torej za posledico, da pogodba začne učinkovati (odložni pogoj) ali pa da preneha veljati (razvezni pogoj). Smiselno enako velja za sodno poravnavo. Ta je sklenjena v trenutku, ko stranki, potem ko prebereta zapisnik o poravnavi, tega podpišeta (drugi odstavek 307. člena ZPP), vendar pa je njeno učinkovanje pogojeno z (ne)uresničitvijo pogoja.
darilna pogodba – nagib za darilo - nagib kot del kavze pravnega posla dopustna podlaga – kasneje odpadla podlaga – vrnitev darila – pravno mnenje
Izpodbijana odločitev temelji na ključni ugotovitvi, da je bil darovalkin nagib, da bi obdarjenec nadaljeval s kmetovanjem in kmetijo ohranil, tako pomemben, da brez njega do izročitve darila sploh ne bi prišlo. Zato je nagib prešel v pravno podlago oz. v kavzo pogodbe. Ob upoštevanju pravnega mnenja občne seje Vrhovega sodišča SRS z dne 21. in 22. 12. 1987, ki se glasi: "Če je zaradi pozneje nastalih okoliščin odpadla podlaga pravnega posla, je s tem posel prenehal veljati. Kar sta stranki v izvrševanju pogodbe dali ali prejeli, imata pravico zahtevati nazaj oziroma sta to dolžni vrniti.“
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDoh-2 člen 10, 10/1-1, 10/1-5, 10/1-6, 33. ZPDDP člen 2, 3.
dovoljena revizija – dohodnina – obdavčitev nerezidentov - dohodki, ki imajo vir v Sloveniji – dohodek kot odbitna postavka izplačevalca – posebni davek na določene prejemke
Dohodek, ki ga izplača slovenski rezident zaposlenim oziroma pogodbenim sodelavcem v poslovni enoti slovenskega rezidenta v tujini, ima vir v Sloveniji, če rezident izplačane dohodke uveljavlja kot odbitno postavko pri izračunu svoje davčne osnove.
ZPDDP obdavčuje vsako izplačilo, ki ga fizična oseba prejme na podlagi pogodbe o delu, ki po vsebini ustreza pogodbam o delu po slovenski zakonodaji, torej tudi, če je pogodba o delu sklenjena po tujem pravu.
ZMZ člen 7, 7/1, 7/3, 21, 21/1, 23, 46, 46/1, 55, 55/1-4, 55/1-15, 55/2. ZUP člen 144, 144/1-2. ZUS-1 člen 63, 63/1, 80, 80/3-3.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje - pospešeni postopek – napačni podatki o istovetnosti – osebni razgovor - zloraba postopka - nasprotujoče izjave - ugoditev pritožbi - pogoji za zavrnitev tožnikove prošnje v pospešenem postopku - procesne kršitve tožene stranke
Tožnik je v prošnji res navajal, da je zapustil Kosovo zaradi nasilja in groženj sosedov – Albancev, na glavni obravnavi (v zvezi z omejitvijo gibanja) pa je pred sodiščem izjavil, da je imel dobre sosede in da so mu pomagali (zbrati denar za odhod). Res je, da gre za neskladje, ki bi ga tožena stranka, če bi njena odločitev temeljila samo na tej zakonski podlagi, morala dodatno razjasniti, vendar ker ni, ne gre za tako kršitev, zaradi katere bi bilo treba odločbo tožene stranke odpraviti. Zavrnitev prošnje namreč v prvi vrsti temelji na izpolnjenih pogojih iz 15. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ, ki so jasno pokazali na to, da želi tožnik zavajati organ in da zlorablja postopke mednarodne zaščite. Poleg tega odločitev tožene stranke (glede izpolnjevanja pogojev iz 4. točke) ne temelji samo na teh tožnikovih izjavah (glede odnosa s sosedi), ampak tudi na njegovih nasprotujočih si, neskladnih in zavajajočih izjavah glede dokumentov, kar je tožena stranka v svoji odločbi izčrpno in logično pojasnila (na strani 4 in 5). Če pa je sodišče prve stopnje stopnje že menilo, da bi bilo navedena neskladja treba razjasniti, bi to lahko (in moralo) storiti samo na glavni obravnavi.
Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je pritožba tožene stranke utemeljena, saj ta v postopku ni zagrešila v izpodbijani sodbi zatrjevanih procesnih kršitev, in da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo (glede izpolnjevanja pogojev za zavrnitev tožnikove prošnje v pospešenem postopku), je na podlagi 3. točke tretjega odstavka 80. člena ZUS-1 iz zgoraj navedenih razlogov pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.
ZUS-1 člen 59, 83, 83/2. ZUP člen 43, 189, 194, 199, 200, 237.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – splošno načelno vprašanje – zelo hude posledice - niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Gradbeno dovoljenje ni odločitev o pravici (oziroma obveznosti) izraženi v denarju.
Revizija zoper sklep o stroških, ki je vsebovan v sodbi, ni dovoljena, zato v sporu o zakonitosti izdanega gradbenega dovoljenja tudi s sklicevanjem na zavrnjeni stroškovni del tožbenega zahtevka pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka ni izpolnjen.
Na splošni in načelni ravni zastavljena vprašanja (katere ugovore lahko uveljavlja stranski udeleženec, ali mora izvedenec, ki opravi ogled, omogočiti strankam udeležbo na ogledu, kdaj se šteje, da je dejansko stanje sporno in mora sodišče prve stopnje opraviti glavno obravnavo) zahtevajo le splošne in načelne odgovore. Ti pa jasno izhajajo že iz določb 43. člena, 189. člena, 194. člena, 199. člena, 200. člena in 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter 59. člena ZUS-1 in v pravni teoriji in praksi ne sprožajo dvomov ali dilem. Zato taka vprašanja niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.
Zgolj s sklicevanjem na požarno ogroženost, onemogočeno parkiranje, prekomerne imisije in odvzem dnevne svetlobe revidenti ne morejo izkazati zelo hudih posledic zase, saj iz sestavnih delov projekta za gradnjo objekta, katerega izpodbijajo, izhaja ravno nasprotno, kot zatrjujejo. S sklicevanjem na podatke iz Ocene osončenja, ki kasnejšega znižanja višine slemena objekta ne upošteva, revidenti zatrjevanih zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izkazali.
roki - pravočasnost vloge - vložitev pritožbe po telefaksu - uporaba sredstev telekomunikacijske tehnologije - dopuščena revizija
Za presojo pravočasnosti vloge, poslane s pomočjo telekomunikacijskih sredstev, se uporablja prvi odstavek 112. člena ZPP, po katerem se šteje, da je vloga, vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče.
Tveganje pravočasnosti po faksu poslane vloge nosi vlagatelj, enako kot to velja za vloge poslane z navadno pošiljko.
Sojenje v konkretni zadevi ne spada v pristojnost okrožnega sodišča ne po merilu vrednosti spornega predmeta ne po merilu pravnega temelja spornega razmerja.
ZPP člen 367. OZ člen 149, 150, 153, 153/3, 168, 169, 179. ZVCP-1 člen 61.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti – načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti odškodnine – odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost voznika motornega vozila prometna nesreča – katastrofalna škoda – trčenje vozila in pešca na cestišču – vinjenost pešca – soprispevek oškodovanca – pravična odškodnina – oprostitev odgovornosti – deljena odgovornost
Pravilen je zaključek nižjih sodišč, da je tožnik sam prispeval 60% k nezgodi in z njo nastali škodi, zavarovanec toženke pa je kot voznik odgovoren za 40% škode. Tožnik, ki je dobro poznal predmetni del cestišča, in je bil močno vinjen (2,61 g/kg alkohola v krvi), je namreč s tem, ko je prečkal cesto v času, ko je bil mrak, brez odsevnika – kresničke, neposredno pred vozilom zavarovanca toženke, ne da bi se pred tem prepričal, ali to lahko varno stori, huje kršil pravila ZVCP-1. Ko je voznik, ki se je mestu nezgode približeval skozi blagi desni ovinek s hitrostjo 70 km/h (omejitev hitrosti na kraju prometne nezgode je 90 km/h), tožnika, ki je nenadoma prečkal cesto, zaznal, trčenja ni mogel več preprečiti, saj je do mesta trčenja prišlo neposredno za ovinkom, ki mu je zmanjševal vidljivost, tožnik pa mu ni bil v dosegu snopa svetlobe luči in ga zato pred trčenjem ni mogel zaznati ter se pravočasno ustaviti. Tako je tožnikov način uporabe ceste dobil pomen pretežnega vzroka nastale nezgode.
Pravilna je presoja odmere pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
starostna pokojnina – izdaja nove odločbe – ustavitev izplačevanja pokojnine - ugotovitev lastnosti zavarovanca – poseg v načelo pravnomočnosti – časovne meje pravnomočnosti
Namen pravnomočnosti je v zagotavljanju načela pravne varnosti, zato je nujno, da postanejo pravnomočne tudi nepravilne odločbe. Pravnih učinkov pravnomočne odločbe tako ni mogoče zanikati niti v primeru, ko je očitno, da je pravnomočna odločba nepravilna. To seveda ne pomeni, da je pravnomočna odločba absolutno nespremenljiva in da njene nepravilnosti v nobenem primeru ni več mogoče sanirati. Izjemoma jo je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti, vendar samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom.
Izpodbijani sklep o premestitvi ne predstavlja spora o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, zato revizija po zakonu ni dovoljena in bi bilo treba predhodno vložiti predlog za dopustitev revizije.
pravica do izbire pokojnine – invalidska pokojnina - starostna pokojnina
Tožniku je bila priznana pravica do invalidske pokojnine s pravnomočno sodno odločbo, o njeni odmeri in višini pa je odločila tožena stranka. O tem, ali tožnik na dan 6. 1. 2009 izpolnjuje tudi pogoje za starostno pokojnino, s čimer bi imel možnost izbire na podlagi 177. člena ZPIZ-1, tožena stranka ni odločala. Zato ji je sodišče druge stopnje utemeljeno naložilo, da o tem odloči in nato v skladu z izbiro tožnika ugotovi, katero pokojnino bo užival.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – šikaniranje na delovnem mestu – opredelitev kršitve - pravna kvalifikacija
Niti iz določb 86. člen ZDR in niti iz določb prve alineje prvega odstavka 111. člena ZDR ne izhaja, da bi moral delodajalec že v sami odpovedi tudi izrecno navesti, znaki katerega kaznivega dejanja so podani. Da gre res za kršitev, ki ima vse znake kaznivega dejanja, mora delodajalec na podlagi 82. člena ZDR dokazati v delovnem sporu pred sodiščem, s tem da pomeni sama pravna opredelitev, znaki katerega kaznivega dejanja v smislu določb Kazenskega zakonika (KZ-1) so podani, pravno presojo, za katero je pristojno sodišče.
ZKolP člen 3, 15, 16, 19. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 40. ZDSS-1 člen 23. OZ člen 333.
kolektivni delovni spor - kolektivna pogodba - odpoved kolektivne pogodbe - sporazum o ureditvi materialnih pogojev za sindikalno delo - narava sporazuma
Vprašanje zagotavljanja pogojev za sindikalno delo je materija kolektivne pogodbe. Tudi če je to vprašanje urejeno v pogodbi, ki ni tako poimenovana, ima taka pogodba pravno naravo kolektivne pogodbe. Sporazum, sklenjen med sindikatom in delodajalcem, ki ureja pravice, ki jih (vsakokratnemu) sindikalnemu zaupniku zagotavlja delodajalec, je torej kolektivna pogodba, zato se tudi glede njegove odpovedi uporabljajo določbe Zakona o kolektivnih pogodbah.
Sodna presoja sodišča druge stopnje ni omejena le na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, pač pa obsega (zlasti) preizkus pravilne uporabe materialnega prava, kar v konkretnem primeru pomeni presojo, ali je s tožničinim ravnanjem izpolnjen dejanski stan odpovednega razloga. Sodišče druge stopnje tožničinega ravnanja ni ocenilo z vidika odpovednega razloga, torej predvsem ali njeno ravnanje res ustreza standardu hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, storjene naklepoma ali iz hude malomarnosti.
Ob tem, kako je kršitev vplivala na razmerje med strankama in njuno medsebojno zaupanje v zvezi z možnostjo nadaljevanja delovnega razmerja, je treba med drugim upoštevati tudi delavčevo preteklo delo, vključno s trajanjem njegove zaposlitve.