premoženjska razmerja med zakoncema – izvenzakonska skupnost – skupno bivanje – obstoj življenjske skupnosti – obstoj ekonomske skupnosti – nastanek skupnega premoženja – posebno premoženje – obveznosti v zvezi s posebnim premoženjem – odplačevanje stanovanjskega kredita – vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazloženost odločbe sodišča druge stopnje
Ker stanovanje ni bilo kupljeno v času zunajzakonske skupnosti, kasnejše plačevanje obrokov iz skupnih sredstev ne more spremeniti pripadnosti stanovanja.
zahteva za varstvo zakonitosti – izplačilo nadomestila plače pri nevrnitvi delavca na delo – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – pravnomočna sodba – predlog za izvršbo – vrnitev delavca na delo – poziv na delo – vzpostavitev delovnega razmerja – nadomestilo plače - izplačilo nadomestila plače pri nevrnitvi delavca na delo
Delovno razmerje je dvostransko razmerje med delavcem in delodajalcem. Zato po vročitvi pravnomočne sodbe (o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, priznanju neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja in vrnitvi delavca na delo) oziroma njeni izvršljivosti do vzpostavitve delovnega razmerja za naprej ne pride (že) z delodajalčevim enostranskim pozivom delavca na delo, pač pa le z delavčevo dejansko vrnitvijo na delo in opravljanjem dela.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - laična vloga - opravljen državni pravniški izpit - predlog za revizijo, ki ga vloži stranka sama - revizija
Ker je predlagatelj sam vložil predlog za dopustitev revizije in predlogu ni priložil dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – odgovornost matične družbe za obveznosti podružnice – uporaba slovenskega prava – pristojnost slovenskega sodišča – varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - devizne hranilne vloge
O izpostavljenosti pravnih vprašanj je Vrhovno sodišče že odločilo v zadevi II Ips 49/2012 z dne 21. 3. 2013, izpodbijana sodba pa od nje ne odstopa. Zato niso podani pogoji iz 367.a člena ZPP in je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
ZDavP člen 39. ZDavP-2 člen 5, 39, 41, 68, 68/1, 68/2, 68/5, 68/6, 77, 125, 135. ZDavP-1 člen 113.
odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 – obdavčitev nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb – premoženje nepojasnjenega izvora – ugovor retroaktivne uporabe zakona - ugovor zastaranja – ugotavljanje davčne osnove z oceno – obveznost dajanja podatkov - verjetna davčna osnova – dokazovanje v davčnem postopku - zaslišanje prič – dokazno breme
Institut, kot ga določa peti odstavek 68. člena ZDavP-2, je bil v slovenski pravni red vključen s četrtim odstavkom 113. člena ZDavP-1 (odmera davka v posebnih primerih), ki je veljal od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2006. Splošna opredelitev iz prej navedenega 39. člena ZDavP, 113. člena ZDavP-1 in druge alineje prvega odstavka 68. člena ZDavP-2 glede tega, kdaj mora davčni organ davčno osnovo oceniti, je bila s predmetnima določbama konkretizirana. Institut obdavčitve nepojasnjenega vira ni uzakonjen na novo, ampak gre le za posamezni posebni način izvedbe cenitve kot postopka za ugotavljanje verjetne davčne osnove.
Za odločitev ni pomembno, iz katerega obdobja izvira samo premoženje, odločilno je, ali je revident z njim razpolagal že pred obdobjem inšpekcijskega pregleda, torej pred letom 2005, dokazno breme, da dokaže, iz katerega obdobja izvira njegovo premoženje, pa je na revidentu. Če je poznavanje dejstev in dokazov v sferi zavezanca, ga doleti dokazno breme. V skladu z načelom materialne resnice pa mora zavezanec svoje trditve dokazati s stopnjo gotovosti.
Davčni zavezanec mora davčnemu organu glede starejših relevantnih dogodkov ponuditi zadosti dokazov za zaključek, iz katerega obdobja njegovi dohodki dejansko izvirajo. V nasprotnih primerih davčni organ utemeljeno sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni oziroma navzven izkazani, v konkretnem primeru torej obdobja, ki je predmet inšpekcijskega postopka.
Cenitev, ki omogoča ugotavljanje verjetne davčne osnove, predstavlja pravno podlago za izjemo od načela ugotavljanja materialne resnice v davčnih postopkih, ki je določeno v 5. členu ZDavP-2. Cilj cenitve je, da se čim bolj približa dejstvom, ki so za predmet obdavčitve in odmero davka pomembna. S cenitvijo je treba doseči približen rezultat, za katerega se domneva, da je pravilen in da je najbližje resnici, kar vse je v izpodbijani sodbi pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
Ne glede na to, kaj določajo posamezni predpisi glede obličnosti pogodb in prijave davčnemu organu, se je treba zavedati posledic, ki lahko zaradi neobličnosti in izostanka prijave davčnemu organu, posebej v primeru visokih zneskov, ki lahko predstavljajo bistveno zvečanje ali zmanjšanje posameznikovega premoženja, nastanejo na davčnem področju.
Davčni organ mora stranki postopka sicer omogočiti dokazovanje dejstev, ki gredo njej v prid, ni pa davčni organ dolžan posebej pozivati stranke na predložitev konkretnih dokazov, ko je dokazno breme na strani zavezanca.
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2-14. ZOR člen 173. ZPStr člen 26 - 28.
objektivna odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari – odgovornost prodajalca – trikloretilen – prodaja brez varnostnih navodil – dokazno breme
Stvar, ki je postala nevarna zaradi napačne uporabe, ni nevarna stvar v pomenu zakonskih določb o objektivni odgovornosti, in sicer ne glede na to, ali je napačna uporaba posledica zavestne odločitve ali malomarnosti uporabnika, ali pa posledica opustitve tretjega v smislu dolžnosti poduka uporabniku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnega razloga – sodnik pristojnega pritožbenega sodišča kot pooblaščenec stranke v postopku
Okoliščina, da je toženčev pooblaščenec sodnik višjega sodišča, ki je instančno sodišče pristojnemu sodišču, ob odsotnosti podrobnejše utemeljitve sama po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnega razloga – sodni izvršitelj kot stranka v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Neposredna dejanja izvršbe izvršitelj opravlja v okviru izvršilnih postopkov, ti pa spadajo v sodno pristojnost okrajnih sodišč in ne okrožnega sodišča, pred katerim teče konkretni postopek. Zato objektivna nepristranskost sodišča po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrožno sodišče v Kopru.
V obravnavani zadevi gre za ponovno vloženo zahtevo za uvedbo postopka za priznanje mednarodne zaščite. Za ta postopek pa veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, saj mora v skladu s prvim odstavkom 57. člena ZMZ oseba sama predložiti dokaze, ki opravičujejo nov postopek.
Tožena stranka je dovolj natančno ugotovila dejansko stanje tako v zvezi z dostopnostjo zdravstvene oskrbe na splošno kot konkretneje za tožnika, tožnik pa ne zatrjuje, še manj dokazuje, da mu ta zdravstvena oskrba ne bi bila dostopna.
USTAVNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – LASTNINJENJE
VS0016368
URS člen 2, 155, 155/1. ZZK-1 člen 243, 246. ZZK člen 102.
lastninjenje - zemljiška knjiga - poočitev – poočitev spremembe imena – vknjižba pravice uporabe – neveljavnost vknjižbe pravice uporabe – izbrisna tožba – rok za vložitev izbrisne tožbe – časovna omejenost izbrisne tožbe – uporaba ZZK-1 – uporaba ZZK – odsotnost prehodnih določb v ZZK-1 – načelo zaupanja v pravo – retroaktivna uporaba zakona – načelo sorazmernosti – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – ponoven vpis pravice uporabe – zemljiškoknjižni vpis neobstoječe osebe – pravni interes za izbrisno tožbo
Če novi predpis (ZZK-1) glede uporabe ZZK pri izbrisni tožbi »molči«, to pomeni, da učinkuje takoj
in ga je tako mogoče, če to ne nasprotuje načelu varstva zaupanja v pravo, uporabiti za vse, tudi že prej nastale, vendar še nerazsojene primere oziroma pravna razmerja. Takojšna uporaba ZZK-1 za pravna razmerja, nastala pred njegovo uveljavitvijo, z vidika načela varstva zaupanja v pravo v konkretnem primeru ni problematična, saj je bil vknjiženi pridobitelj v slabi veri. Zaupanje slabovernih pridobiteljev knjižnih pravic na nepremičnini v trajnost obstoječega položaja ne more imeti prednosti pred zaščito ustavno varovane lastninske pravice, katere pomen se izraža prav v njeni absolutnosti in nezastarljivosti.
V primeru, ko je z vzpostavitvijo prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ponovno vpisana pravica uporabe v korist osebe, ki ne obstaja več, obstaja pravni interes za izbrisno tožbo, če se bo tožeča stranka uspela vpisati v zemljiško knjigo kot imetnica pravice uporabe, ne da bi ji bilo potrebno vložiti novo tožbo ter da je bilo pri lastninjenju spornih zemljišč imetništvo pravice uporabe kakorkoli relevantno.
ZPP člen 367. OZ člen 149, 150, 153, 153/3, 168, 169, 179. ZVCP-1 člen 61.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti – načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti odškodnine – odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost voznika motornega vozila prometna nesreča – katastrofalna škoda – trčenje vozila in pešca na cestišču – vinjenost pešca – soprispevek oškodovanca – pravična odškodnina – oprostitev odgovornosti – deljena odgovornost
Pravilen je zaključek nižjih sodišč, da je tožnik sam prispeval 60% k nezgodi in z njo nastali škodi, zavarovanec toženke pa je kot voznik odgovoren za 40% škode. Tožnik, ki je dobro poznal predmetni del cestišča, in je bil močno vinjen (2,61 g/kg alkohola v krvi), je namreč s tem, ko je prečkal cesto v času, ko je bil mrak, brez odsevnika – kresničke, neposredno pred vozilom zavarovanca toženke, ne da bi se pred tem prepričal, ali to lahko varno stori, huje kršil pravila ZVCP-1. Ko je voznik, ki se je mestu nezgode približeval skozi blagi desni ovinek s hitrostjo 70 km/h (omejitev hitrosti na kraju prometne nezgode je 90 km/h), tožnika, ki je nenadoma prečkal cesto, zaznal, trčenja ni mogel več preprečiti, saj je do mesta trčenja prišlo neposredno za ovinkom, ki mu je zmanjševal vidljivost, tožnik pa mu ni bil v dosegu snopa svetlobe luči in ga zato pred trčenjem ni mogel zaznati ter se pravočasno ustaviti. Tako je tožnikov način uporabe ceste dobil pomen pretežnega vzroka nastale nezgode.
Pravilna je presoja odmere pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
starostna pokojnina – izdaja nove odločbe – ustavitev izplačevanja pokojnine - ugotovitev lastnosti zavarovanca – poseg v načelo pravnomočnosti – časovne meje pravnomočnosti
Namen pravnomočnosti je v zagotavljanju načela pravne varnosti, zato je nujno, da postanejo pravnomočne tudi nepravilne odločbe. Pravnih učinkov pravnomočne odločbe tako ni mogoče zanikati niti v primeru, ko je očitno, da je pravnomočna odločba nepravilna. To seveda ne pomeni, da je pravnomočna odločba absolutno nespremenljiva in da njene nepravilnosti v nobenem primeru ni več mogoče sanirati. Izjemoma jo je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti, vendar samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom.
Izpodbijani sklep o premestitvi ne predstavlja spora o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, zato revizija po zakonu ni dovoljena in bi bilo treba predhodno vložiti predlog za dopustitev revizije.
ZKolP člen 3, 15, 16, 19. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 40. ZDSS-1 člen 23. OZ člen 333.
kolektivni delovni spor - kolektivna pogodba - odpoved kolektivne pogodbe - sporazum o ureditvi materialnih pogojev za sindikalno delo - narava sporazuma
Vprašanje zagotavljanja pogojev za sindikalno delo je materija kolektivne pogodbe. Tudi če je to vprašanje urejeno v pogodbi, ki ni tako poimenovana, ima taka pogodba pravno naravo kolektivne pogodbe. Sporazum, sklenjen med sindikatom in delodajalcem, ki ureja pravice, ki jih (vsakokratnemu) sindikalnemu zaupniku zagotavlja delodajalec, je torej kolektivna pogodba, zato se tudi glede njegove odpovedi uporabljajo določbe Zakona o kolektivnih pogodbah.
pravica do izbire pokojnine – invalidska pokojnina - starostna pokojnina
Tožniku je bila priznana pravica do invalidske pokojnine s pravnomočno sodno odločbo, o njeni odmeri in višini pa je odločila tožena stranka. O tem, ali tožnik na dan 6. 1. 2009 izpolnjuje tudi pogoje za starostno pokojnino, s čimer bi imel možnost izbire na podlagi 177. člena ZPIZ-1, tožena stranka ni odločala. Zato ji je sodišče druge stopnje utemeljeno naložilo, da o tem odloči in nato v skladu z izbiro tožnika ugotovi, katero pokojnino bo užival.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – šikaniranje na delovnem mestu – opredelitev kršitve - pravna kvalifikacija
Niti iz določb 86. člen ZDR in niti iz določb prve alineje prvega odstavka 111. člena ZDR ne izhaja, da bi moral delodajalec že v sami odpovedi tudi izrecno navesti, znaki katerega kaznivega dejanja so podani. Da gre res za kršitev, ki ima vse znake kaznivega dejanja, mora delodajalec na podlagi 82. člena ZDR dokazati v delovnem sporu pred sodiščem, s tem da pomeni sama pravna opredelitev, znaki katerega kaznivega dejanja v smislu določb Kazenskega zakonika (KZ-1) so podani, pravno presojo, za katero je pristojno sodišče.
Sodna presoja sodišča druge stopnje ni omejena le na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, pač pa obsega (zlasti) preizkus pravilne uporabe materialnega prava, kar v konkretnem primeru pomeni presojo, ali je s tožničinim ravnanjem izpolnjen dejanski stan odpovednega razloga. Sodišče druge stopnje tožničinega ravnanja ni ocenilo z vidika odpovednega razloga, torej predvsem ali njeno ravnanje res ustreza standardu hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, storjene naklepoma ali iz hude malomarnosti.
Ob tem, kako je kršitev vplivala na razmerje med strankama in njuno medsebojno zaupanje v zvezi z možnostjo nadaljevanja delovnega razmerja, je treba med drugim upoštevati tudi delavčevo preteklo delo, vključno s trajanjem njegove zaposlitve.