PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00088574
ZUS-1 člen 76.
mednarodna in subsidiarna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja prosilca odgovorni državi članici - ponavljanje tožbenih navedb - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja
Pritožnik se s presojo sodišča prve stopnje ne strinja, vendar za to ne navaja nobenih vsebinskih argumentov. Na ta način v pritožbenem postopku, katerega namen ni ponovno odločanje o tožbi, ne more izpodbiti opravljene presoje, da na Finskem ni sistemskih pomanjkljivosti v azilnem sistemu in pogojih za namestitev prosilcev za azil, ki bi za prosilca lahko pomenile nevarnost nečloveškega in poniževalnega ravnanja.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00088221
ZMZ-1 člen 21, 24, 28, 52, 52-1, 52-2.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - resna škoda - tretja oseba - subjekt preganjanja ali resne škode - družinski član prosilca - utemeljenost strahu pred preganjanjem - okoliščine in dejstva o zadevi - prosilec
Zatrjevane okoliščine niso razlog za priznanje mednarodne zaščite, saj mora resno škodo iz 28. člena ZMZ-1 povzročiti tretja oseba, ki pripada subjektu preganjanja ali resne škode iz 24. člena ZMZ-1, sorodniki tožnika pa v to kategorijo ne spadajo.
Poleg tega je že Upravno sodišče s sklicevanjem na sodno prakso Vrhovnega sodišča pravilno pojasnilo, da je okvir prošnje za mednarodno zaščito v rokah prosilca. To pomeni, da je ocena upravnega organa oziroma sodišča omejena in odvisna od dejstev in okoliščin, ki jih tekom postopka prosilec navede v utemeljitev svojega strahu pred preganjanjem (21. člen ZMZ).
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 4. ZMZ-1 člen 5.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - Dublinska uredba - pravica do obveščenosti
Pravica prosilca do obveščenosti iz člena 4 Uredbe Dublin III in 5. člena Zakona o mednarodni zaščiti ne obsega dolžnosti pristojnega organa, da ga pred izdajo odločitve o predaji informira o tem, ali namerava na podlagi podanih navedb šteti, da obstaja utemeljena domneva, da v odgovorni državi članici obstajajo sistemske pomanjkljivosti v smislu člena 3(2)(2) Uredbe Dublin III, niti, da ga, če oceni, da takšna domneva ne obstaja, pozove, naj navede še kaj več.
neplačilo sodne takse za tožbo - ustavitev postopka v upravnem sporu - vročilnica kot javna listina - trditveno in dokazno breme - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče izpostavlja, da je vročilnica javna listina v smislu prvega odstavka 224. člena ZPP, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, to je, da je bilo pisanje vročeno naslovniku in kdaj je bilo dejanje opravljeno. Navedeno dokazno pravilo sicer ni absolutno - dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar pa mora stranka, ki dokazno informacijo javne listine izpodbija, v ta namen podati določne in z dokazi podprte trditve o razlogih za njeno neverodostojnost. To pomeni, da mora svoje trditve prepričljivo utemeljiti in zanje predložiti dokaze, ki ob obravnavi pritožbe vzbudijo resen dvom v pravilnost vročitve.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00088228
ZPP člen 257, 258, 258/2, 262, 262/1. URS člen 22. ZUS-1 člen 22, 22/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - narok za glavno obravnavo - vabilo - neudeležba na naroku - opustitev izvedbe dokaza - kršitev načela zaslišanja stranke - kršitev pravice do kontradiktornosti
Drugi odstavek 258. člena ZPP določa, da sodišče zasliši samo eno stranko, če druga stranka noče izpovedati ali če se ne odzove sodnemu vabilu. Na podlagi te določbe je razvidno, da se vselej zaslišita obe stranki, ena pa le ob zakonsko izpolnjenih zahtevah, med drugim, če se druga (nasprotna) stranka brez upravičenih razlogov ne odzove sodnemu vabilu na svoje zaslišanje. V tem primeru sodišče zoper pasivno stranko ne more uporabiti nobenih prisilnih ukrepov (prvi odstavek 262. člena ZPP), kar pomeni, da je neizvedba zaslišanja rezultat strankine odločitve, da se vabilu ne odzove. Da bi za postopke mednarodne zaščite veljalo drugače, ne izhaja ne iz ZMZ-1, ne iz Uredbe Dublin III.
pravni interes za tožbo v upravnem sporu - učinkovito sodno varstvo - spremenjene okoliščine - seznanitev stranke z relevantnimi okoliščinami - materialno procesno vodstvo - sprememba tožbenega zahtevka - ugotovitveni zahtevek - dolžna skrbnost stranke
Sodišče mora tožnici za uresničevanje njene ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva dati možnost, da se odzove na spremenjene okoliščine, ki se pojavijo v času sodnega postopka in ki lahko po presoji sodišča vplivajo na njen pravni interes za tožbo (ali določeno vrsto tožbe) v upravnem sporu. To lahko pomeni tako dolžnost sodišča, da stranko seznani z nastopom takih okoliščin, če stranki niso mogle biti poznane same po sebi, kot tudi da ji v zvezi s tem zagotovi pravico do izjave. Ali je treba v zvezi s pomenom spremenjenih okoliščin stranki zagotoviti materialno procesno vodstvo, mora sodišče oceniti v vsakem posameznem primeru, tudi ob upoštevanju dolžne skrbnosti stranke, ki mora tudi sama s skrbno pripravo in sodelovanjem v postopku skrbeti za ustrezno varstvo svojih pravic.
Da sodišče stranki lahko naloži breme izkazovanja procesne predpostavke ne le ob vložitvi tožbe, temveč tudi v času odločanja tega sodišča, izhaja iz jasne razlage drugega odstavka 36. člena ZUS-1, ki temelji na ustaljeni in javno dostopni sodni praksi.
Kot izhaja tudi iz izpodbijanega sklepa, bi pritožnica lahko uresničila svojo pravico do učinkovitega sodnega varstva tako, da bi v tožbi postavljen zahtevek na podlagi spremenjenih okoliščin v navedenem času spremenila v ugotovitvenega. Da bi lahko oziroma morala to storiti, jasno izhaja tudi iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča, ki je bila poznana tudi že v času navedene spremembe okoliščin. Da tožbenega zahtevka ni prilagodila oziroma ustrezno spremenila, je torej posledica ravnanja pritožnice in ne kršitev pravil postopka oziroma ustavnih pravic pritožnice s strani sodišča prve stopnje.
izvršba - laični predlog - postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje predloga za dopustitev revizije
nasilje v družini - meje preizkusa izpodbijane odločbe - zahteva za varstvo zakonitosti
Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se Vrhovno sodišče po prvem odstavku 424. člena ZKP omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi. Vezano je torej z njihovim številom, kakor tudi z izbranim načinom vložnikovega sklicevanja na kršitve.
dopuščena revizija - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - nejasen izrek - nasprotje med izrekom in razlogi - določnost izreka sklepa - pogoji za izrek ukrepa - obseg preizkusa pritožbenih navedb - pravica do pritožbe - bistvene pritožbene navedbe - pomanjkljivo obrazložena odločba - opredelitev do pritožbenih navedb - ugoditev reviziji - bistvena kršitev določb postopka
Za sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji in izdana sodna odločba, ki mora jasno določiti tudi kraj izvrševanja ukrepa.
Sodišče druge stopnje se mora opredeliti do odločilnih pritožbenih navedb, ki niso očitno neutemeljene. Za uresničitev ustavne pravice do poštenega sojenja mora stranka iz obrazložitve spoznati, da se je sodišče s takšnimi pritožbenimi navedbami seznanilo in jih obravnavalo.
Relevantna stališča Ustavnega sodišča kot tudi ESČP, na podlagi katerih bi zagovornik lahko tvoril argumentacijo o pristranskosti sodnika že v pritožbenem postopku obravnavane zadeve, so bila znana že prej. Za uveljavljanje te kršitve v predhodni fazi postopka torej ni obstajala nobena objektivna ovira oziroma je vložnik ustrezno niti ne zatrjuje. Zato nikakor ne more uspeti s sklicevanjem na novejšo oziroma spremenjeno sodno prakso Ustavnega sodišča, ki za konkretni primer niti ni odločilnega pomena.
postulacijska sposobnost - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VS00088392
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZGD-1 člen 8. ZFPPIPP člen 9, 9/4, 348, 350, 350/1, 350/2.
aktivna stvarna legitimacija - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - spregled pravne osebnosti - stečajni postopek - aktivna legitimacija - osebno odgovoren družbenik - uveljavljanje zahtevka - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: "Ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili materialno pravo glede aktivne stvarne legitimacije tožeče stranke iz drugega odstavka 350. člena ZFPPIPP oz. ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno odločili, da pravica tožeče stranke od tožene stranke kot osebno odgovornega družbenika, uveljavljati zahtevek iz prvega odstavka 350. člena ZFPPIPP (spregled pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1), po zaključku stečajnega postopka ni prenehala? oz. Ali začetek stečajnega postopka vpliva oz. učinkuje na pravico upnika od osebno odgovornega družbenika uveljavljati spregled pravne osebnosti po 8. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), samo za čas trajanja stečajnega postopka oz. ali je upnik po zaključku stečajnega postopka ponovno postal aktivno stvarno legitimiran od tožene stranke uveljaviti tak zahtevek?"
dopuščena revizija - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - subjektivni zastaralni rok - dediščinska tožba
Sodišče druge stopnje in revident sta spregledala, da ZD v prvem odstavku 141. člena ZD, v primeru, ko je posestnik pošten, zaradi njegovega varstva določa tudi subjektivni zastaralni rok. Tudi tek subjektivnega zastaralnega roka bi bil lahko zadržan, če bi bile podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo tožniku tudi potem še onemogočena vložitev dediščinske tožbe. Vendar tožnik takšnih okoliščin ne navaja.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZDZdr člen 30, 30/1, 39. ZNP-1 člen 37, 42.
laičen predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - pridržanje - postopek za sprejem na zdravljenje oziroma obravnavo brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00088391
OZ člen 88. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - delna ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost pogodbe - Direktiva Sveta 93/13/EGS - kredit v CHF - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je v primeru ugotovljene nepoštenosti pogodbenega pogoja nična celotna kreditna pogodba, ki tak nepošten pogoj vsebuje.
dopuščena revizija - pravica do pritožbe - pravica do pravnega sredstva - možnost izjaviti se o navedbah - možnost izjave o odločilnih dejstvih - odgovor na pritožbo - pravni interes za pritožbo - sodba pritožbenega sodišča - kreditna pogodba v CHF - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - pojasnilna dolžnost banke - zavrnitev revizije
Toženka bi lahko očitke o napačni ugotovitvi dejanskega stanja (glede pojasnilne dolžnosti) uveljavljala v pritožbenem postopku z odgovorom na pritožbo, vendar te možnosti ni izkoristila. S spremembo sodbe na drugi stopnji zato ni bila prikrajšana za pravico do pritožbe.
ZDavP-2 člen 6, 6/1, 44, 44/4, 107, 107/1, 107/1-3, 126, 126/6, 126/7, 126a, 126a/1. ZIZ člen 30, 34, 34/1, 34/3. OZ člen 343, 343/1. SPZ člen 154, 154/1, 154/2, 154/3.
dopuščena revizija - ugovor zoper sklep o izvršbi - davčni dolg - davčna obveznost - zastaranje davčne obveznosti - absolutno zastaranje davčne obveznosti - izvršba na nepremičnino - isto izvršilno sredstvo - zastaranje pravice do izterjave - hipoteka - prenehanje terjatve po zakonu - zavarovana terjatev - odpis davka - izvršba davčne obveznosti - davčna izvršba - namenska razlaga zakona - ugoditev reviziji
Na podlagi prvega odstavka 126.a člena ZDavP-2 davčna obveznost, razen zamudnih obresti, ne preneha, če je davčni dolg zavarovan s hipoteko in če je pred potekom zastaranja pravice do izterjave vložen predlog za izvršbo na nepremičnino. Dejstvo, da izvršilni postopek na nepremičnino, ki se je začel pred potekom zastaranja pravice do izterjave, še ni bil končan, je upnici v tem primeru omogočalo, da je vložila predlog, ki ga je sodišče (napačno) vpisalo kot nov predlog v obravnavani zadevi. V resnici gre le za predlog za izvršbo z istim izvršilnim sredstvom, le na drugih predmetih (tretji odstavek 34. člena ZIZ), ob tem, ko ZIZ v 34. in 35. členu sprejema koncept ene izvršbe z vsemi dovoljenimi izvršilnimi sredstvi ter z možnostjo naknadnih dodatnih ali nadomestnih izvršilnih sredstev.
kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - izjava o sprejemu ponudbe - pogoji za priznanje statusa kmeta
Izjava po 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ ne pomeni samo formalnosti, ampak vsebuje (mora vsebovati) navedbe konkretnih okoliščin, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev in jih je mogoče tudi preizkusiti, in sicer da bo sprejemnik ponudbe sam ali s pomočjo drugih obdeloval kmetijska zemljišča, za katera izkaže, da jih bo pridobil, da bo iz kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih pridobival pomemben del dohodka in da izpolnjuje pogoje glede usposobljenosti iz tretjega odstavka tega člena. S to izjavo sprejemnik ponudbe zatrjuje obstoj določenih dejstev in okoliščin, ki iz izjave, da uveljavlja predkupno pravico kot "drug kmet", ne izhajajo.
V zakonu ni podlage za to, da bi upravni organ v postopku odločanja o odobritvi pravnega posla izjavo sprejemnika ponudbe, da uveljavlja predkupno pravico kot "drug kmet" (torej po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ) štel tudi kot izjavo po 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ. Iz izjave da uveljavlja predkupno pravico kot "drug kmet" (in ne npr. kot solastnik, mejaš ali zakupnik), ne glede na to, ali gre pri tem dejansko samo za označitev rubrike na obrazcu, namreč ni razvidno, na kateri podlagi oziroma katere pogoje iz prvega odstavka 24. člena ZKZ izpolnjuje, da se šteje za kmeta.
določitev krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - ugoditev predlogu
Iz predloga utemeljeno izhaja, da bo vse naštete obveznosti enostavneje, hitreje in z manjšimi stroški izpeljalo Okrajno sodišče v Kopru, saj je nasprotna udeleženka nastanjena v zavodu v Izoli, ki je od navedenega sodišča oddaljeno le 8,3 km, za razliko od več kot 180 kilometrov oddaljenega Okrajnega sodišča v Celju. Gre za bistveno razliko v razdalji.