dopuščena revizija - nelegalno zgrajen objekt - odstranitev nelegalno zgrajenega objekta - javni interes - potek časa - pravica do zdravega življenjskega okolja - urejanje prostora - inšpekcijski ukrep - legitimno pričakovanje - rok za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe - zastaranje izvršitve - odklonilno ločeno mnenje
Javni interes za odstranitev nelegalno zgrajenih objektov ne preneha zgolj zaradi poteka časa. Ta obstaja, vse dokler obstaja stanje nezakonite gradnje, to je stanje pravnomočno ugotovljenega nezakonitega posega v prostor, in zahteva, da se vzpostavi zakonito stanje, ki bo v skladu s predpisi oziroma prostorskimi akti, ki med drugim varujejo pravico do zdravega življenjskega okolja, ki spada med temeljne ustavne vrednote, ter določajo načine urejanja prostora kot omejene in nenadomestljive naravne dobrine s premišljenim poseganjem v prostor, vključno z varstvom pred pretirano pozidanostjo. Prav tako je tudi Evropsko sodišče za človekove pravice že presodilo, da celo temeljne pravice ne morejo imeti prednosti pred premisleki glede varstva okolja.
Oseba, ki ji je zaradi nelegalne gradnje s pravnomočno upravno odločbo naložen inšpekcijski ukrep odstranitve in vzpostavitve prejšnjega stanja, niti ne more imeti upoštevnih, v pravu utemeljenih legitimnih pričakovanj, da ji na podlagi tega izvršilnega naslova po določenem (tudi daljšem) časovnem obdobju vendarle ne bo izdan sklep o dovolitvi izvršbe. Pravo namreč zastaranja izvršitve pravnomočne upravne odločbe v tem primeru ne predvideva, prav nasprotno - izrecno določa, da dejstvo, da sklep o dovolitvi izvršbe ni bil izdan v 30 dneh od nastanka izvršljivosti odločbe, ne izključuje obveznosti njegove izdaje.
ZSS člen 34, 34/3, 34/4, 52, 81. URS člen 2, 125. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
odločba sodnega sveta - začasno znižanje plače funkcionarju - delo - ustavnost zakonske ureditve - upravni spor - izpodbijanje dejanskih ugotovitev - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov
Tudi če gre pri ukrepu iz 34. člena ZSS za poseg v ustavno varovan položaj sodnika, je razvidno, da je tak poseg utemeljen na zakonu ter da sledi ustavno dopustnemu cilju. Ni videti ustavnih omejitev, da bi ukrep znižanja plače sodniku na podlagi zakona lahko izrekel tudi Sodni svet. Iz Ustave ne izhaja, da bi se lahko znižanje plače sodniku izreklo samo v disciplinskem postopku kot disciplinska sankcija. 52. člen ZSS določa pravno podlago za različne primere znižanja plače sodniku. Dejstvo, da lahko dva različna organa odločita o znižanju plače sodnika iz različnih zakonsko predpisanih razlogov in po različnih postopkih, pa samo po sebi ne kaže na to, da bi bila taka ureditev protiustavna. Gre za nastop posledic slabega ali dobrega opravljanja dela in ne krivdnega kršenja sodniških dolžnosti (81. člen ZSS).
Da mora stranka dejanske ugovore izčrpati že v postopku pred toženo stranko, jasno izhaja iz določb ZUS-1, ki vzpostavljajo prekluzijo novih navedb o dejanskem stanju in novih dokazov v upravnem sporu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00087647
ZNP-1 člen 11, 11/1, 11/4, 11/6. ZMZPP člen 48, 48/3, 78, 78/1.
ordinacija pristojnosti - določitev krajevno pristojnega sodišča - postopek razglasitve pogrešane osebe za mrtvo - lega nepremičnine - začetek postopka - izključna pristojnost slovenskega sodišča
Po razpoložljivih podatkih, ki izhajajo iz predloga, trenutno ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča. Ni znano zadnje prebivališče nasprotnega udeleženca, prav tako ne, da bi bil državljan katere druge države. Vrhovno sodišče je kot pristojno določilo sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, ki je glede na podatke iz zemljiške knjige v lasti nasprotnega udeleženca. To je hkrati sodišče, pred katerim postopek razglasitve za mrtvega že poteka.
odmera odškodnine za razlaščeno nepremičnino - zamudne obresti - sočasna uporaba prejšnjega in sedaj veljavnega zakona - omejitev višine nadomestila - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pri odločanju o zahtevku za plačilo zakonskih zamudnih obresti v postopku določitve odškodnine zaradi razlastitve, začetem po uveljavitvi ZUreP‑3, sodišče dolžno uporabiti ZUreP‑3 kot veljavno materialnopravno podlago, zlasti glede določbe osmega odstavka 109. člena, ki določa omejitev višine nadomestila za čas med dejansko in pravno razlastitvijo, ali pa je dopustna uporaba prej veljavnih zakonov (ZUreP‑2 ali ZUreP‑1), čeprav so ti prenehali veljati že pred začetkom postopka?
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ocenjuje, da ni podanih razlogov oziroma okoliščin, ki bi kazale na kršitev objektivne nepristranskosti sodišča. Dejstvo, da ima Višje sodišče v Kopru skupaj šest sodnikov na civilnem oddelku - torej dovolj za oblikovanje dveh različnih senatov, prav nasprotno kaže na to, da je v predmetni zadevi zagotovljeno nepristransko sojenje. Sodnik, ki je sodeloval v zadevi v postopku pred sodiščem nižje stopnje, pa ne sme opravljati sodniške funkcije v isti zadevi pred sodiščem višje stopnje (izključitveni razlog iz 5. točke 70. člena ZPP).
Sodniki so dolžni soditi v skladu z zakonom in Ustavo ter nepristransko. Zaupanja v nepristranskost ne morejo omajati zatrjevane okoliščine, da gre za manjše višje sodišče in da so sodniki lahko službeno povezani v zadevah, o katerih odločajo oziroma naj bi se o njih lahko celo neformalno posvetovali.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog za delegacijo pristojnosti - nezadovoljstvo z delom sodišča - kršitev pravil postopka - zavrnitev predloga
Morebitne procesne kršitve niso razlog za prenos pristojnosti. Ta namreč ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča ali sankcija za njegovo nepravilno delo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/3, 120, 120/2, 146, 146/4, 158, 158/3. ZNP-1 člen 42. URS člen 22, 23.
zemljiškoknjižni postopek - pomanjkljiv zemljiškoknjižni predlog - ugovorni postopek - odprava pomanjkljivosti pri vložitvi zemljiškoknjižnega predloga - dopolnitev zemljiškoknjižnega predloga - zaznamba spora - pravica stranke do izjave - pravica do sodnega varstva - listina - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali potrdilo o vložitvi tožbe, ki navedeno dejstvo zgolj potrjuje in iz katerega izhaja, da je to dejstvo obstajalo že ob vložitvi predloga za vpis zaznambe spora, zadosti pogoju, da je to listina, na podlagi katere bi bil vpis dovoljen, če bi bila priložena že k zemljiškoknjižnemu predlogu, čeprav je datum izdaje te listine (potrdila) kasnejši kot datum vložitve predloga, če tako listino stranka vloži najkasneje ob vložitvi ugovora zoper sklep zemljiškoknjižnega sodišča o vpisu?
zapisnik - vsebina zapisnika - pravno pomembna dejstva - pravna podlaga - pripombe na zapisnik - pravica do izjave - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
"Ali je pravilno stališče Upravnega sodišča, da izdaja zapisnika, ki vsebuje vsa pravno pomembna dejstva ter pravno podlago, na kateri nato temelji izdana odločba, in je imel zavezanec možnost na zapisnik podati pripombe ter po njegovi izdaji ni bil prekludiran pri navajanju novih dejstev in predlaganju novih dokazov, ne zagotavlja pravice do izjave, če ni bil zavezanec pred tem izrecno seznanjen z relevantno pravno podlago?"
delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Navedbe nasprotnega udeleženca, s katerimi utemeljuje svoj predlog, odražajo predvsem njegovo nestrinjanje z načinom vodenja postopka. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da nezadovoljstvo in nestrinjanje stranke s procesnimi in materialnopravnimi odločitvami sodišča ne pomeni razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00087368
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
zavarovalnina - pridobitev lastninske pravice na premičnini - dobra vera - odtujitev vozila - nakup motornega vozila od nelastnika - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - zdravstveno stanje udeleženca - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - ugoditev predlogu
Postopek bo predvidoma lažje in z manjšimi stroški izvesti pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, kar bo glede na njegovo zdravstveno stanje predvsem v korist udeleženca.
postulacijska sposobnost - laični predlog - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagateljica predloga ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga nima postulacijske sposobnosti.