brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - objektivni pogoj - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitna nerazumnost zadeve
Tožnica torej ne problematizira zgolj prestavitve pregleda, ampak uveljavlja več ločenih kršitev pacientovih pravic iz ZPacP, zato je stališče toženke nejasno. Toženka naj zato v ponovnem postopku natančno obrazloži, zakaj meni, da pričakovani izid zadeve za tožnico ni življenjskega pomena (glede na zatrjevane domnevne kršitve iz ZPacP) oziroma zakaj ta zadeva za njen osebni in socialno-ekonomski položaj ni pomembna. Zato izpodbijane odločbe v tej zvezi ni mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje - osebni stečaj - stečajna masa - odobritev stečajnega upravitelja
Tožnici je bila z izpodbijano odločbo zavrnjena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani. Sodišče je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani opravilo poizvedbe in ugotovilo, da bi zahtevek v zadevi II R 209/2023 (odškodninska tožba) lahko vplival na obseg stečajne mase. To pa pomeni, da se tožnica v obravnavanem upravnem sporu, v katerem izpodbija odločbo o nedodelitvi brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep v zadevi II R 209/2023 z dne 18. 10. 2023, ne more zastopati sama.
ZBPP člen 24. ZFPPIPP člen 383a, 399. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - odpust obveznosti - verjeten izgled za uspeh - zavrženje tožbe
Ker je stečajni postopek pravnomočno končan, tožničine pritožbe ni mogoče vsebinsko obravnavati, novega predloga za odpust obveznosti pa ne more več vložiti. Posledično upniki zoper morebitno odločitev o odpustu obveznosti ne bi mogli ugovarjati (le v tem primeru pa je v tem postopku dodelitev BPP sploh mogoča). Zato si tožnica, četudi bi sodišče njeni tožbi ugodilo, svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati, tj. predloga za odpust obveznosti niti ne bi mogla ponovno vložiti. Iz tega izhaja, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v njeno pravico ali v njeno neposredno, na zakon oprto korist in je bilo treba tožbo zavreči.
Tožnica je dopolnitev vloge poslala z "običajnim" elektronskim sporočilom. Tudi tako komunikacijo, če do nje pride, je skladno s temeljnimi načeli šteti za veljavno, pod pogojem, da se s tem ne poseže v javni interes ali pravice tretjih oseb. Organ lahko od stranke zahteva, da v določenem roku pisno potrdi tako vlogo.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika določenega za izvajanje brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - prikrivanje podatkov - prenehanje upravičenosti - razlogi za prenehanje
Ni brez pomena, na katerem od v prvem odstavku 43. člena ZBPP določenih razlogov tožena stranka utemeljuje, da je tožeča stranka prejela brezplačno pravno pomoč neupravičeno oziroma kaj je razlog za prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči in kdaj je razlog za prenehanje tega upravičenja nastopil.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebinska utemeljenost prošnje za brezplačno pravno pomoč - objektivni pogoj - nepopolne tožbene navedbe
Jasne in razumljive navedbe prosilca glede zahteve, v zvezi s katero zaproša za brezplačno pravno pomoč, so bistvenega pomena za odločanje o utemeljenosti prošnje, saj je od teh navedb odvisna presoja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in odločanje o obsegu in obliki pravne pomoči. Izostanek navedb ali njihova nepopolnost oziroma nerazumljivost onemogočata presojo tega pogoja.
brezplačna pravna pomoč - prepoved odločanja o isti stvari - ne bis in idem - neobrazložena odločba
Dalje, kot razlog za zavrženje tožnikove prošnje organ v nadaljevanju navaja, "da je bilo o smiselno enaki prošnji s strani prosilca že pravnomočno odločeno, saj je sodišče z odločbo Bpp 1041/2023 z dne 18. 10. 2023 prosilcu dodelilo redno brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na prvi stopnji." Takšna obrazložitev pa ne omogoča preizkusa pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa in ni v skladu z zahtevami 214. člena ZUP (v povezavi z 228. členom ZUP). V njej namreč ni navedeno, o kakšni prošnji za BPP v primerjavi s predmetno naj bi bila tožniku BPP dodeljena z odločbo, št. Bpp 1041/2023 z dne 18. 10. 2023; organ navaja le, "da je bilo o smiselno enaki prošnji s strani prosilca že pravnomočno odločeno". Po citirani določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pa je pogoj za zavrženje zahteve, da je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - življenjski pomen izida zadeve za prosilca - prekrškovni postopek - prekrški - zagrožena kazen zapora
Glede na predpisano skupno višino globe za prekrške, storitev katerih se očita tožniku, ki znaša najmanj 2.120,00 EUR, in ob upoštevanju 20.a člena ZP-1, ki v primeru neplačila globe nad skupno višino 1.000,00 EUR, v primeru neuspešne izterjave po pravilih upravne izvršbe, predvideva izvršitev sankcije nadomestnega zapora, po presoji sodišča ni utemeljeno stališče tožene stranke, da ne gre za zadevo, ki bi bila za prosilca življenjskega pomena. Čeprav drži, da ima tožnik oziroma vsaka stranka v prekrškovnem postopku v primeru, če zaradi premoženjskega stanja globe in stroškov ni zmožna plačati, najpozneje do poteka roka za plačilo možnost predlagati nadomestitev globe in stroškov postopka z delom v splošno korist, je po oceni sodišča uveljavljanje take možnosti v primeru, če stranka dejansko ne razume pomena postopka (kar je tožnik navajal že v prošnji za BPP), vprašljivo.Po mnenju sodišča bi se tako moral upravni organ, glede na navedbe v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, na primeren način (npr. z izvedbo ustne obravnave), prepričati o tožnikovih osebnih okoliščinah oziroma ali je sposoben razumeti pomen postopka.
Organ za BPP nima zakonske podlage, da bi opravil podrobno vsebinsko analizo oziroma presojo spornega razmerja, ki ga želi prosilec urediti s pomočjo odvetnika, onkraj standarda očitnosti. Pri tem je treba upoštevati, da je namen BPP uresničevanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), zato je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati ob upoštevanju načela sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega oziroma prekomernega posega v varovano pravico.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nejasna vloga - nepopolna vloga - formalno nepopolna prijava
Kadar iz prošnje ni jasno razvidno, v zvezi s katero zadevo prosilec želi brezplačno pravno pomoč, je dolžan organ prosilca v skladu z določbo prvega odstavka 66. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 32. člena ZBPP opozoriti na pomanjkljivost prošnje in ga pozvati, naj odpravi nejasnost tako, da organu v postavljenem roku sporoči, na kateri postopek se prošnja nanaša. Ob tem lahko organ prosilca tudi pozove, naj predloži kakršnakoli (dodatna) listinska in druga dokazila, za katera oceni, da mu bodo v pomoč pri opredelitvi zadeve oziroma pri odločanju o prošnji.
Organ za BPP pa prošnje tožnice po njeni dopolnitvi ne bi smel zavreči kot nepopolne tudi zato, ker je bila tožnica v pozivu v skladu z določbo 67. člena ZUP poučena, da bo njena prošnja zavržena, če v postavljenem roku ne bo predložila zahtevanih listin. Pozivu je tožnica v roku v celoti sledila. Zaradi ugotovljene pomanjkljivosti predloženih listin (njihove delne nečitljivosti) zato organ prošnje ne bi smel zavreči, ne da bi tožnico pred tem pozval, naj v določenem roku odpravi pomanjkljivost predložene kopije listin tako, da v določenem roku predloži novo, čitljivejšo kopijo listin, ki se nanašajo na zadevo, v zvezi s katero prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - zavrženje prošnje
Pozivanje k dopolnitvi prošnje presega poziv k predložitvi tistih podatkov, ki so po predhodno navedenih določbah 66. člena ZUP in 32. člena ZBPP obvezne sestavine prošnje za dodelitev BPP. Kljub temu, da se tožnica na navedeni poziv ni odzvala v celoti (predložila je izpolnjeno in podpisano izjavo k prošnji za dodelitev BPP ne pa tudi podatka o tem, ali je bila v postopku Okrajnega sodišča v Trbovljah že napotena na pravdo), njene prošnje po povedanem ni mogoče opredeliti kot nepopolno vlogo ter jo na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavreči. Omenjeno pozivanje lahko pomeni kvečjemu poziv stranki k dopolnitvi utemeljitve zahteve v smislu določb 140. člena ZUP, iz katerih pa jasno izhaja tudi, da če stranka takšnemu pozivu ne sledi, toženka samo zaradi tega vloge ne sme zavreči po drugem odstavku 67. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zahteva za varstvo zakonitosti - objektivni pogoj
Sodišče ugotavlja, da se je toženka vsebinsko opredelila do vseh razlogov, zaradi katerih namerava tožnik vložiti ZVZ, in za vsak razlog posebej v smislu 24. člena ZBPP utemeljila, zakaj meni, da dodelitev BPP ni razumna. V tem smislu se je toženka vsebinsko opredelila tudi v delih, v katerih je tožnik BPP zaprosil za odgovor na vlogo VDT in posvete. Izpodbijano odločbo je toženka v celoti utemeljila z razumnimi in jasnimi razlogi, tako v dejanskem kot tudi v pravnem smislu, svojo odločitev pa je postavila (še) v okvir stališč Ustavnega sodišča in ESČP, kar sodišču v celoti omogoča presojo njene zakonitosti. Neutemeljen je zato (sicer posplošeni) tožbeni ugovor, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena. Zgolj dejstvo, da je tožnik ZVZ (dejansko) vložil, še ne pomeni, da je s tem samodejno upravičen do BPP zanjo, saj se BPP po določbah ZBPP prosilcu dodeli, če izpolnjuje vse s tem zakonom določene pogoje, vključno s t.i. objektivnim pogojem, ki ga ureja 24. člen ZBPP, kar je pravilno tožniku pojasnila že toženka. Glede na to, da tožnik za dodelitev BPP ne izpolnjuje navedenega pogoja, so brezpredmetne tožbene navedbe, ki se nanašajo na materialne pogoje za dodelitev BPP. Tudi v tem delu je toženka tožniku pravilno pojasnila, da v zadevi (niti) ni ugotavljala, ali tožnik izpolnjuje finančni kriterij za dodelitev BPP, saj morata biti za dodelitev izpolnjena oba pogoja kumulativno (t.i. objektivni in t.i. subjektivni oziroma materialni pogoj).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Kazenski postopek, ki teče zoper tožnika, pred sodiščem prve stopnje še ni zaključen. Tožnik teh ugotovitev toženke ni prerekal, zato se štejejo za priznana in jih ni treba posebej dokazovati. Ob takem stanju stvari pa je toženka tudi pravilno zaključila, da ni izpolnjen objektivni pogoj iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev BPP, v zvezi s pritožbo zoper končno odločitev v obravnavanem kazenskem postopku.
brezplačna pravna pomoč - premoženjski kriterij - materialni položaj - razpolaganje s premoženjem - načelo zaslišanja strank - pravica do izjave
Kadar gre za primer, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno s strani organa, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke, ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic ali koristi stranko zaslišati, oziroma ji dati možost, da se stranka o novo ugotovljenem dejstvu, ki je drugačno od tistega, ki ga je navajala stranka, izjavi.
ZBPP člen 11, 22, 22/1, 22/2, 22/2-7, 34. ZUP člen 9.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja strank - podatki iz uradnih evidenc - poziv stranki k izjavi - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Tožnica glede na višino svojih dohodkov, ki so bili ugotovljeni v relevantnem obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP (prvi odstavek 20. člena ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP), pogojev za dodelitev redne BPP ne izpolnjuje. Odprto pa ostaja vprašanje, ali izpolnjuje pogoje za dodelitev izjemne BPP po 22. členu ZBPP. S tem vprašanjem se toženka v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni ukvarjala, saj je presojala le, ali tožnica izpolnjuje materialni kriterij za dodelitev redne BPP po 13. členu ZBPP. Ko je ugotovila, da pogojev za redno BPP zaradi preseganja dohodkovnega cenzusa ne izpolnjuje, je njeno prošnjo zavrnila. Na okoliščine v zvezi s plačevanjem najemnine v višini 400,00 EUR, ki jo tožnica plačuje za podnajemniško stanovanje, v katerega se je bila prisiljena vseliti, po tem ko je dne 9. 10. 2023 zaradi nasilja bivšega moža morala zapustiti svoj dom in vse svoje premoženje, in s tem povezanimi visokimi stroški, se tožnica v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe posebej ni sklicevala. Te okoliščine prvič uveljavlja šele v tožbi v upravnem sporu, saj pred izdajo izpodbijane odločbe ni imela možnosti posebne izjave.
nagrada odvetnika postavljenega po zbpp - odvetniška tarifa - obvezna razlaga odvetniške tarife - nagrada za narok - nagrada za pregled listin - odsotnost iz pisarne - kilometrina - obrazloženost sklepa - bistvena kršitev določb postopka
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj je organ za BPP tožniku nagrado za sestavo citiranih elektronskih sporočil priznal po tar. št. 46/1 OT (in jih je torej štel za storitve, ki so odvisne zlasti od porabljenega časa in v OT niso posebej ovrednotene), ter ne po tar. št. 39 OT, kot je tožnik uveljavljal v priglašenem stroškovniku. V tem delu je obrazložitev organa za BPP izostala, zato sodišče v tem delu izpodbijanega sklepa tudi ne more preizkusiti. To pomeni bistveno kršitev pravil postopka iz 2. točke prvega in tretjega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) v zvezi s 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje družine - stanovanje - stalno prebivališče - dejansko prebivališče
Prvi odstavek 18. člena ZUPJS res določa, da se v premoženje ne šteje stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanj, pri čemer tožnik ne zanika, da dejansko prebiva na naslovu E., stalno prebivališče pa ima prijavljeno na naslovu B. Vendar pa toženka spregleda peti odstavek 18. člena ZUPJS, ki določa, da če imajo vlagatelj in osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, v lasti več stanovanj, se kot premoženje ne upošteva le tisto stanovanje, kjer ima stalno prebivališče večina oseb. Ob smiselni uporabi petega odstavka 18. člena ZUPJS in ob upoštevanju, da ima tožnikova družina v lasti le eno stanovanje, v katerem prebiva in ima stalno prebivališče večina oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja tožnika, tožniku ne more biti v škodo, da na naslovu tega stanovanja nima prijavljenega stalnega prebivališča.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni zgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Glede na pravilno ugotovitev toženke o tem, da je terjatev upnice do stečajne dolžnice nastala po začetku postopka osebnega stečaja stečajne dolžnice, se sodišče strinja s presojo toženke, da tožnica ni izpolnila pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev BPP tudi za v postopku prijave terjatve in ugovora zoper odpust obveznosti v osebnem stečaju, saj bi morala biti pri obeh najprej izpolnjena osnovna predpostavka nastanka terjatve pred začetkom stečaja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predlog za obnovo postopka - obnovitveni razlog - verjeten izgled za uspeh
Iz izpodbijane odločbe razvidnega dejanskega stanja, ki ni sporno, izhaja, da se tožnik ne strinja z izvedenim dokaznim postopkom v zadevah VII Ps 1359/2019 in VII Ps 1000/2019. V zvezi z navedenim toženka pravilno pojasni, da bi moral tožnik svoje nestrinjanje uveljavljati z rednimi pravnimi sredstvi, ne pa v postopku obnove. Tudi obsežno tožnikovo navajanje, da je bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno, ne more biti razlog za obnovo postopka po 10. točki 394. člena ZPP.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv za odpravo pomanjkljivosti - zavrženje vloge
Tudi po presoji sodišča je organ za BPP pravilno zavrgel prošnjo tožnika, saj ta kljub jasnemu pozivu organa za BPP (in opozorilu, da bo organ ob neustrezni dopolnitvi štel, da se prošnja nanaša na dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega zastopanja v postopku, I U 571/2022) vloge ni dopolnil tako, da bi jo bilo moč vsebinsko obravnavati.