brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - napačna uporaba materialnega prava
Organ za BPP nima zakonske podlage, da bi opravil podrobno vsebinsko analizo oziroma presojo spornega razmerja, ki ga želi prosilec urediti s pomočjo odvetnika, onkraj standarda očitnosti. Pri tem je treba upoštevati, da je namen BPP uresničevanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), zato je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati ob upoštevanju načela sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega oziroma prekomernega posega v varovano pravico.
Organ za BPP s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z BPP.
brezplačna pravna pomoč - pravica do izjave - pravno relevantna dejstva - periodični dohodek - prenehanje delovnega razmerja
Tožnik je prosil za dodelitev BPP za sestavo in vložitev tožbe ter pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnem sporu na 1. stopnji zoper delodajalca v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Plača pri navedenem delodajalcu mu je torej prenehala, po tretjem odstavku 21 člena ZSVarPre pa med periodične dohodke po tem zakonu sodijo tudi plače. Če toženka 21. člena ZSVarPre ni upoštevala, ker je tožnik na vlogi pri svojem statusu označil rubriko, da je zaposlen, zgolj to dejstvo v obravnavani zadevi za odločitev ne zadošča. Toženka bi morala pred izdajo odločbe s tem v zvezi izvesti ustrezen dokazni postopek (in tožniku omogočiti, da se o njenih ugotovitvah izreče). Če bi ugotovila, da tožnik še vedno prejema reden periodičen dohodek (od drugega delodajalca), bi morala svoj zaključek, da naj bi tožnik še prejemal periodične dohodke, v izpodbijani odločbi obrazložiti.
brezplačna pravna pomoč - izvršilni postopek - vračilo sredstev prejete brezplačne pravne pomoči - zastaranje - pretrganje zastaranja
Na podlagi (delnega) uspeha v postopku je tožnica s strani upnice (neposredno) prejela povračilo stroškov, ki jih sama dejansko ni imela oziroma so bili zanjo kriti iz naslova dodeljene ji BPP. Navedeno narekuje upravičenje Republike Slovenije (zastopane po Okrožnem sodišču v Ljubljani, kot organu za BPP), da na navedeni pravni podlagi od tožnice zahteva povračilo navedenega zneska, saj bi bila slednja zanj sicer neupravičeno obogatena.
Vrhovno sodišče je zavzelo stališče, da začne teči zastaralni rok za izdajo odločbe o vračilu prejetih sredstev brezplačne pravne pomoči na zakonski podlagi iz 48. člena ZBPP od trenutka pravnomočnosti sodne odločbe, s katero je upravičenec do brezplačne pravne pomoči pridobil premoženje oziroma dohodke (prvi odstavek 125. člena ZDavP-2, ki določa petletni zastaralni rok), zastaralni rok za izterjavo te obveznosti v davčnem postopku pa od dneva, ko bi bilo navedeni znesek treba plačati skladno z izdano odločbo (tretji odstavek 125. člena ZDavP-2, ki ravno tako določa petletni zastaralni rok). Pravila glede pretrganja in zadržanja zastaranja tudi v tem primeru ureja 126. člen ZDavP-2.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - prekrški - plačilo globe - življenjski pomen izida zadeve za prosilca - ogroženo preživljanje - predpisana kazen
Dejstvo je, da ima vsak obdolženi pravico do obrambe in da mu te pravice med drugim ni mogoče zanikati zaradi dolžnosti sodišča iskanja materialne resnice in dejanskega stanja, vendar te pravice ni mogoče enačiti s pravico do dodelitve brezplačne pravne pomoči. V konkretnem primeru je namreč kljub vsemu, glede na vse okoliščine, treba pritrditi toženi stranki, da tožnik kot prosilec ni upravičen do brezplačne pravne pomoči iz drugih razlogov (višina in vrsta zagrožene sankcije, življenjski pomen postopka o prekršku za obdolženega in njegovo družino, ogroženost obdolženega ali/in njegove družine za njihovo preživetje, pomen in kompleksnost zadeve, interes pravičnosti ...).
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji - očitna nerazumnost zadeve
V predmetni zadevi je Organ za brezplačno pravno pomoči vsebinsko presojal izpodbijano odločbo in ugovore tožnice, s tem, ko je ugotavljal pravno podlago in se opredeljeval do obrazložitve navedene odločbe ter napravil zaključek glede verjetnosti uspeha tožnice glede vložitve tožbe. Po mnenju sodišča je Organ za BPP s tem presegel standard očitnosti oziroma svoje pristojnosti pri odločanju v predmetni zadevi, saj gre za vsebinsko presojo zadeve.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitna nerazumnost zadeve
V predmetni zadevi je Organ za brezplačno pravno pomoči vsebinsko presojal izpodbijano odločbo in ugovore tožnice, s tem, ko je ugotavljal pravno podlago in se opredeljeval do obrazložitve navedene odločbe ter napravil zaključek glede verjetnosti uspeha tožnice glede vložitve tožbe. S tem pa je presegel pojem "očitne nerazumnosti zadeve".
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - vrednost premoženja - zaslišanje stranke - nepravilno vročanje - kršitev pravil postopka
V tej zadevi tožena stranka s tem, ko vabila na zaslišanje 15. 5. 2024 ni vročila tožnikovemu pooblaščencu (pri čemer iz podanih navedb oz. okoliščin zadeve ne izhaja, da je šlo za nujno osebno vabilo z osebno navzočnostjo določenega vabljenega), ni ravnala v skladu z določbo prvega odstavka 88. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP. Z opustitvijo vročitve vabila pooblaščencu je bila tožniku kršena pravica do zastopanja (prvi odstavek 53. člena ZUP) in s tem do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, kar bi v tej zadevi moglo vplivati na zakonitost oz. pravilnost odločitve. V skladu z določbo četrtega odstavka 53. člena ZUP organ, ki vodi postopek, v primeru, če se pisni ali ustni izjavi stranke in njenega pooblaščenca, ki se tičeta dejstev, ne ujemata, obe izjavi presodi po 10. členu ZUP (prosta presoja dokazov). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je takšna presoja v tej zadevi v celoti izostala. Zaradi navedenega izpodbijane odločbe tudi ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja kršitev iz 7. točke prvega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodki prosilca - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pomoč
Tožnik ne prereka ugotovitve toženke, da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, in ki je v času, za katerega se je ugotavljala upravičenost do BPP, znašal 930,68 EUR. Na navedeni nesporni dejanski podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, kot je določen v 13. členu ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dohodek prosilca - izjemna brezplačna pravna pomoč - poplave - pavšalne navedbe
V tretji alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP je določeno, da se izjemna BPP dodeli zaradi izrednih finančnih obveznosti, če je prosilcu in njegovi družini nastala izredna finančna obveznost, za katero prosilec ni vedel oziroma z njo ni mogel računati, ker je nastala kot posledica višje sile (npr. potres, poplave). Vendar sodišče ugotavlja, da je tožnik šele v tožbi prvič omenil, da je v poplavah izgubil vse premoženje. Z navedenim ni seznanil toženke pred izdajo izpodbijane odločbe, zato toženka navedenega pri izdaji izpodbijane odločbe ni mogla upoštevati. Prosilec za dodelitev BPP je namreč tisti, ki mora organ obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma o vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do BPP.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - odvetniški stroški - kazenski postopek - nadaljevano kaznivo dejanje - povišanje nagrade
Člen 7/2 OT je treba tolmačiti tako, da se upošteva število dejanj, ki tvorijo posamezno kaznivo dejanje. Za vsako posamezno dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja je namreč treba ugotavljati vse elemente kaznivega dejanja in njegove okoliščine, enako kot če to dejanje ne bi bilo sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Odvetnik mora torej pripraviti obrambo posebej za vsako od dejanj, ki tvorijo nadaljevano kaznivo dejanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Predmet upravnega spora je odločba toženke, ki je zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku upravnega spora, ki se pred Upravnim sodiščem RS vodi pod opravilno ševilko I U 1627/2023. Prosilec je v upravnem sporu I U 1627/2023 izpodbijal odločbo organa za BPP Upravnega sodišča RS Bpp 142/2023, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev bpp za sestavo in vložitev tožbe zoper sklep Predsednika Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. ROP 9/2023 z dne 3. 7. 2023. Opisano dejansko stanje po presoji sodišča pomeni, da tožnik neutemeljeno zagovarja zlorabi 8. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Ko se organ za brezplačno pravno pomoč spusti v vsebinsko presojo o tem, ali bi stranka lahko z zahtevkom uspela v sodnem postopku, v zvezi s katerim prosi za brezplačno pravno pomoč, mora biti ugotovljena neverjetnost za uspeh zahtevka dovolj očitna. Ta standard pa je zelo redko lahko izkazan, če stranka ni obveščena o ključni sporni okoliščini, ki je relevantna za (ne)uspeh v postopku in če ne dobi možnosti, da bi se pred izdajo odločbe lahko izrekla o tem spornem dejstvu ali okoliščini, ki je pomembna za odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč.
Upravni organ se lahko opre na argument nerazumnosti zahtevka, če je ta "očitno" nerazumen, to pomeni, da če je nerazumnost spoznavna na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve, brez dokazovanja in brez možnosti nasprotnega utemeljevanja; navedeno pomeni, da z oceno o "očitnosti" organ ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi doseči prosilec z brezplačno pravno pomočjo oziroma lahko vsebinski preizkus opravi samo v "omejenem obsegu".
brezplačna pravna pomoč - pravna oseba - društvo - politična stranka - prošnja za dodelitev BPP
Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka vpisana v register političnih strank pri Ministrstvu za notranje zadeve, njena pravnoorganizacijska oblika je politična stranka. Drugi odstavek 2. člena ZNOrg izrecno določa, da organizacija ni nevladno organizacija, če jo je ustanovila politična stranka. Na podlagi te izrecne zakonske določbe tožeča stranka ne izpolnjuje prvega pogoja iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik je imel v upravnem postopku glede ocenitve stanovanja konkretizirane in argumentirane ugovore, zato bi jih tožena stranka, upoštevajoč 10. člen ZUP, morala vključiti v dokazno oceno, pa jih ni. Pravica do izjave oziroma obrambe v upravnem postopku najmanj in med drugim pomeni tudi to, da ima oseba možnost, da "ustrezno in učinkovito" poda svoje stališče v upravnem postopku, in to pred sprejetjem vsake odločbe, ki bi lahko negativno vplivala na njene interese. Namen te pravice je tudi v tem, da se pristojnemu organu omogoči, da "ustrezno upošteva celoto upoštevnih elementov." Da bi se zagotovilo učinkovito varstvo zadevne osebe, je namen pravila med drugim, da lahko ta oseba popravi napako ali uveljavlja dejstva v zvezi z njenim osebnim položajem, ki utemeljujejo sprejetje ali nesprejetje odločbe ali njeno določeno vsebino. Navedena pravica pomeni tudi, da mora upravni organ "ustrezno upoštevati pripombe", ki jih je podala zadevna oseba, pri tem pa skrbno in nepristransko preučiti vse upoštevne elemente obravnavane zadeve in svojo odločbo podrobno obrazložiti.
ZUP člen 55, 55/5, 88, 88/1, 88/4, 237, 237/2, 237/2-3. ZBPP člen 34, 34/2.
brezplačna pravna pomoč - pooblaščenec - vročanje - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - nepravilna vročitev
Zaradi kršitve pravil o vročanju po ZUP je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi dejstev, s katerimi stranka ni bila seznanjena in se o njih ni mogla izjaviti pred izdajo odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev - verjetnost uspeha
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ za BPP vsebinsko presojal odločbo ministrstva in ugovore tožnika, s tem, ko se je opredeljeval do navedb tožnika o poslabšanju zdravja zaradi cepljenja proti COVID-19, ugotavljal pravno podlago, se opredeljeval do obrazložitve odločbe ministrstva glede vzročne zveze ter končno napravil zaključek glede verjetnosti uspeha tožnika v postopku uveljavljanja odškodnine. Na ta način je toženka po presoji sodišča analizirala zadevo tožnika po vsebini, kljub temu, da ZBPP toženki ne daje pooblastila za tako podrobno vsebinsko presojo zadeve.
Določba četrte alineje 8. člena ZBPP izrecno izključuje možnost odobritve BPP prosilcem, ki so v vlogi dolžnika v izvršilnem postopku in ne navajajo takšnih ugovorov zoper izvršbo, ki bi izvršbo preprečevali.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetnost uspeha
Pri presoji kriterijev iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP ne gre za presojo razumnosti zahteve za dodelitev brezplačne pravne pomoči, temveč za presojo razumnosti zadeve (pričakovanja oziroma zahtevka), v zvezi s katero je vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč, ZBPP organu za BPP ne daje pooblastila za podrobno vsebinsko presojo zadeve, saj to pomeni obravnavo vprašanj, ki so lahko predmet presoje zgolj v sodnem postopku.
Za zavrnitev dodelitve BPP iz razlogov po 24. členu ZBPP mora organ za BPP določno navesti okoliščino, iz katere po njegovi presoji izhaja, da prosilec, že na prvi pogled, torej očitno oziroma brez vsebinske presoje razlogov izpodbijane odločitve, nima možnosti za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obrazložitev
Organ za BPP je v okviru odločanja o prošnji za dodelitev BPP spregledal, da tožnica za BPP ni zaprosila izključno zaradi svojega zaslišanja v okviru kazenske preiskave, temveč je v vlogi za BPP obseg želene BPP opredelila kot "svetovanje, podaja predloga za podaljšanje ukrepa, sestava vseh listin pred sodiščem prve stopnje in zastopanje oškodovanca pred sodiščem prve stopnje".
V tem delu se organ za BPP do prošnje tožnice za dodelitev BPP ni opredelil oziroma skladno s stališčem Vrhovnega sodišča RS v sodbi opr. št. X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022 zlasti ni presojal, ali gre vsaj v okviru podaje predloga za podaljšanje ukrepa za uveljavljanje sodnega varstva kakšne od pravic, ki jih oškodovancu priznava ZKP.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - sodna poravnava - izdaja dopolnilne odločbe - zahtevek stranke - ni pravnega interesa
Sodišče ugotavlja, da za vložitev tožbe zoper izpodbijani sklep tožnik ne izkazuje pravnega interesa. V konkretni zadevi tako organ v izreku ni odločil o zavrnitvi stroškov odvetniku za zastopanje upravičenke do BPP v pravdnem postopku.
Če organ po uradni dolžnosti ne bo sam izdal dopolnilne odločbe, bo moral tožnik najprej doseči odločitev organa o preostalih priglašenih stroških, šele če bo izdan zavrnilni sklep v zvezi z njimi (ali pa če bodo izpolnjene predpostavke za molk organa v zvezi s tem), bo tožnik imel pravni interes za vložitev tožbe v upravnem sporu v zvezi z nepriznanimi priglašenimi stroški.