brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - obseg preizkusa
Po presoji sodišča je organ za BPP v tem primeru pravilno ocenil, da je zadeva očitno nerazumna. Iz izpodbijane odločbe namreč izhaja - in tega tožnik ne prereka -, da je tožnik vložil prošnjo za BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo, ZSV 36/2024 z dne 18. 6. 2024. Nadalje je nesporno, da v prošnji za BPP (poleg podatka o vročitvi sodbe) tožnik ni navedel nobenih pritožbenih razlogov zoper navedeno sodbo, in kar ni storil niti po naknadnem pozivu organa za dopolnitev prošnje za BPP. Organu za BPP tako že (a prima vista) ni mogoče očitati, da je presegel meje oziroma obseg preizkusa zadeve, saj je lahko povsem utemeljeno zaključil, da je vložitev pritožbe, brez konkretizacije razlogov za njeno vložitev, očitno nerazumna. Tožbeni očitki, da organ ne loči med utemeljenostjo in nerazumnostjo pritožbe, kot tudi, da je s tako odločitvijo presegel svojo pristojnost oziroma se spustil v sodno vejo oblasti, tako ne vzdržijo sodne presoje.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZBPP člen 34, 34/4.
brezplačna pravna pomoč - nujna zadeva - tek roka med sodnimi počitnicami - prepozna tožba
Tožnica s sklicevanjem na sodne počitnice ne more uspeti. V obravnavanem primeru gre za nujno zadevo na podlagi izrecne določbe četrtega odstavka 34. člena ZBPP, ki v tretji povedi določa, da se zadeve v upravnem sporu po tem zakonu obravnavajo kot nujne. Ravnanje sodišča v takih primerih prav tako izrecno predpisuje tretji odstavek 83. člena ZS, po katerem v nujnih zadevah procesni roki tečejo tudi med sodnimi počitnicami.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč
BPP se lahko dodeli le za sodne postopke, zato brezplačne pomoči ni mogoče dodeliti za postopke, ki niso sodni. Prav tak, to je nesoden postopek, pa je postopek dodelitve BPP, v zvezi s katerim tožnik prosi za dodelitev BPP. Zato zanj brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti.
brezplačna pravna pomoč - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP
Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, tožnikova prošnja za dodelitev BPP ne izpolnjuje zakonskih pogojev za dodelitev BPP na podlagi 8. člena ZBPP, ki izrecno omejuje dodeljevanje BPP, in sicer v peti alineji določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožnik je zaprosil za BPP za pravno svetovanje in zastopanje v upravnem sporu I U 1355/2024, ki se prav tako nanaša na dodelitev BPP. Temu tožnik v tožbi niti ne oporeka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodki prosilca - povprečni mesečni dohodek - družinski član prosilca - preživninska dolžnost staršev
Glede na nesporno dejstvo, da otroka v času vložitve Prošnje ne živita pri tožnici, je odločitev toženke, da pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice za presojo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne upošteva otrok, na podlagi prve točke 11. člena ZUPJS, pravilna in zakonita. Za presojo prve točke 11. člena ZUPJS je namreč bistveno, kje otroka dejansko prebivata.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženjski kriterij - premoženje prosilca ali njegove družine - vrednost nepremičnin
ZBPP določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca upošteva premoženje prosilca ter njegovih družinskih članov. Zakon tako ne loči premoženja na morebitno posebno (to je premoženje, ki ga je zakonec pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno v času tajanja zveze) in skupno (to je vse premoženje pridobljeno z delom ali odplačno v času trajanja zakonske zveze), pač pa govori o premoženju kot takem, zato je treba pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevati vse premoženje zakonca prosilca.
ZBPP člen 10, 13, 14, 24. ZUPJS člen 18. ZMV-1 člen 3, 3/1, 3/1-33, 3/1-16. ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-6b.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženjski pogoj - osebno vozilo - vrednost vozila
Katero vozilo je osebni avtomobil je odvisno od njegove kategorije in ne od tega, koliko je v uporabi. Toženka je zato s tem, ko vrednosti osebnega vozila volksvagen do višine 28 kratnika osnovnih zneskov minimalnega dohodka ni odštela od vrednosti premoženja, ker je štela, da so osebna vozila zgolj tista, ki se pogosto oziroma vsakodnevno uporabljajo za prevoz, zmotno uporabila predpis.
Okoliščine, ali naj bi bila stranka, ki prosi za BPP "sposobna", da se v postopku zastopa sama, po 24. členu ZBPP niso pravno relevantne. Tožnik pravilno opozarja, da to niti po nobeni drugi odločbi ZBPP ni odločilno. Zakon pogoje za dodelitev BPP določa v 10. in 13. členu, v katerih pogoj, da se prosilec ni sposoben zastopati sam oziroma so njegove vloge nepopolne, ni določen.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravna pomoč
Brezplačna pomoč se lahko dodeli le za tista dejanja pravne pomoči, ki so bila opravljena vsaj dan kasneje, kot je bila vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč.
Zatrjevana okoliščina, da verjetno tožnici ni moglo biti znano, da založen predujem za stroške sodnega tolmača ne bo zadostoval za dejanja sodnega tolmača, ne more vplivati na drugačno razlago drugega odstavka 11. člena ZBPP.
ZBPP člen 7, 24, 24/1, 24/3. URS člen 29, 29-2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-c.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zagrožena kazen zapora - zagovornik v kazenskem postopku
Pri presoji kriterijev iz 24. člena ZBPP v kazenskih zadevah je treba zadeve, v zvezi s katerimi je vložena prošnja za BPP, razumno presojati z vidika pričakovanj, ki jih ima obdolženec, To pa je pričakovanje, da ne bo spoznan za krivega očitanih kaznivih dejanj oziroma pričakovanja, ki se nanašajo na odmero kazenske sankcije. Tako pričakovanje ni niti nepravično niti nemoralno.
Zagrožen odvzem prostosti oziroma zaporna kazen je praviloma že sama po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev.
brezplačna pravna pomoč - kazenski postopek - pravica do poštenega sojenja - objektivni pogoj - pravno svetovanje - verjeten izgled za uspeh v sporu kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Glede na to, da je bil začet kazenski postopek, saj je bil tožniku vročen obtožni predlog, kar ima neposreden vpliv na nadaljevanje kazenskega postopka, je nedvomno v skladu s 7. členom ZBPP, da mu je omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku že v tej fazi postopka, če sam nima ustreznih sredstev za plačilo zagovornika.
V kazenski zadevi je treba kot temeljni in ključni okoliščini upoštevati težo dejanja in predpisane kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec, česar tožena stranka v izpodbijanem aktu ni presojala, pa bi morala.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - senatno sojenje
Ravnanje obdolženega, ki se odpove senatnemu sojenju, s tem pa se zadeva sama po sebi ne spremeni po zahtevnosti postopka, ne more utemeljiti znižanja nagrade za delo odvetnika.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - pravica do izjave
Med strankama je ostalo sporno vprašanje glede dejanskega prejema premoženja, saj tožniku v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni bilo omogočeno, da se o tem izjavi. Toženka bi morala pred izdajo izpodbijane odločbe tožniku omogočiti, da se izreče o pomembnih dejstvih za odločitev in mu omogočiti, da uveljavlja in zavaruje svoje pravice in pravne koristi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitna nerazumnost zadeve - mladoletnik - napačna uporaba materialnega prava
Toženka se v izpodbijani odločbi sklicuje na 454. člen ZKP-1 in na pogoje, pod katerimi mora biti mladoletniku dodeljen zagovornik po uradni dolžnosti. Pri tem pa toženka zmotno meni, da je do BPP upravičen zgolj tisti mladoletnik, ki mu je predhodno že dodeljen zagovornik po uradni dolžnosti. Za takšno toženkino stališče v ZBPP ni podlage, saj ta predpis upravičenja do BPP (tudi v postopku, v zvezi s katerim je za BPP zaprosil tožnik) v ničemer ne veže na izpolnjevanje pogojev za dodelitev zagovornika po uradni dolžnosti po ZKP, temveč izključno na izpolnjevanje pogojev, določenih v ZBPP. Toženkina razlaga nasprotuje tudi namenu dodeljevanja BPP po ZBPP, ki je v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP). Neksladna s takšnim namenom (ter načelom enakopravnosti) bi bila po presoji sodišča razlaga (za katero se zavzema toženka), v posledici katere bi bil mladoletnik, ki mu socialni položaj to omogoča, po zagovorniku lahko zastopan v vseh kazenskih postopkih proti njemu in ves čas postopka (kot to omogoča prvi odstavek 454. člena ZKP), mladoletnik, ki mu socialni položaj tega ne omogoča, pa zgolj v postopkih za kazniva dejanja, za katera je predpisana strožja sankcija.
brezplačna pravna pomoč - prekluzija - vročitev pooblaščencu
Ker je tožnik prošnji za BPP priložil pooblastilo odvetniku A. A. je tožena stranka ravnala pravilno, ko je poziv z dne 21. 8. 2024 vročila tožnikovemu pooblaščencu, kar je v izpodbijani odločbi tudi na dveh mestih izrecno navedla. Kljub temu je tožnik v tožbi navedel zgolj to, da "poziva na dopolnitev BPP tožnik v ZPKZ Dob ni prejel", kar ni pravno relevantno dejstvo, saj je pravno veljavno le vročanje tožnikovemu pooblaščencu. Da slednji ne bi prejel poziva tožene stranke z dne 21. 8. 2024 pa tožba ne zatrjuje.
Tožnik je zgolj pavšalno navrgel, da naj bi bila tožena stranka seznanjena s tem, da je pooblaščenec po vloženi prošnji za BPP vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, in da so razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti razvidni iz same zahteve (ki jo tožbi priloži), vendar tožnik ne pojasni, kako naj bi bila tožena stranka seznanjena z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti in njeno vsebino, niti ne pojasni, zakaj tega ni navedel v odgovoru na poziv tožene stranke z dne 21. 8. 2024, kar je relevantno z vidika določbe 52. člena ZUS-1. Sam poziv tožene stranke na dopolnitev prošnje pa očitno ni bil neupravičen oziroma objektivno neutemeljen.
brezplačna pravna pomoč - verjeten izgled za uspeh - ustavna pritožba
Sodišče se strinja z ugotovitvijo toženke, da tožnik z razlogi, ki jih je v prošnji za dodelitev BPP navedel kot razloge, zaradi katerih namerava vložiti ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča I Ips 64859/2022, glede na 50. člen in prvi odstavek 53. člena, vse ZUstS, nima možnosti za uspeh. Po določbi prvega odstavka 53. člena ZUstS mora namreč ustavna pritožba med drugim vsebovati tudi navedbe o domnevno kršenih človekovih pravicah ali temeljnih svoboščinah in razlogih, s katerimi se utemeljujejo kršitve (druga in tretja alineja prvega odstavka 53. člena ZUstS), sicer se ne sprejme v obravnavo. Tako je tudi ustaljeno stališče sodne prakse Ustavnega sodišča (npr. v zadevah Up-666/02, Up-624/02, Up-441/02, in drugih). Tožnik pa v prošnji za dodelitev BPP ni navedel nobene konkretne kršitve človekove pravice ali temeljne svoboščine, zaradi katere namerava vložiti ustavno pritožbo, niti s katerim aktom naj bi bilo poseženo v te njegove pravice in na kakšen način, pač pa je zgolj ponovil razloge, zaradi katerih je vložil že zahtevo za varstvo zakonitosti in do katerih se je Vrhovno sodišče tudi opredelilo.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnikova prošnja nepopolna, saj tožnik ni jasno in določno navedel, v zvezi s katero zadevo prosi za dodelitev BPP.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa (1995) člen 6, 9, 11, 11/1, 11/2, 39, 39/1, 39/2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obvezna razlaga odvetniške tarife - neobrazložena odločba
Po določbi prvega odstavka 214. člena ZUP, ki se v postopku odločanja o dodelitvi BPP uporablja subsidiarno (drugi odstavek 34. člena ZBPP), mora obrazložitev odločbe, med drugim, obsegati tudi razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo; in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Iz izpodbijanega sklepa pa ni razvidnih razlogov, na podlagi katerih je organ za BPP zaključil, da gre za procesni sklep, zato ga ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka (7. točka prvega odstavka 237. člena v zvezi s prvim odstavkom 259. člena ZUP).
ZBPP člen 13, 13/1, 13/2, 14, 14/2. ZSVarPre člen 20. ZUP člen 9, 146.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - cenzus - plača - nagrada - neperiodični dohodek - pravica do izjave
Nagrada za dolgotrajno uspešnost, izplačana tožnikovi partnerki v februarju 2024, je občasen in neperiodičen dohodek. Toženka je po presoji sodišča zmotno ugotovila dejansko stanje, ker je upoštevala nagrado za dolgotrajno uspešnost tožnikove partnerke, izplačane v februarju 2024 v znesku 1.238,38 EUR, kot redni periodični dohodek, posledično zmotno uporabila materialno pravo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dopolnitev prošnje - verjeten izgled za uspeh - razlogi za obnovo postopka - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Nova dejstva ali dokazi so obnovitveni razlog le, če so obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko predlagala dejstva ali dokaze.
Izrek odločbe ni določen, kadar je tako nejasen, da iz njega ni mogoče nedvomno razbrati, o katerem predmetu oziroma katerem zahtevku je z njim odločeno. Pri tem je treba upoštevati, da izreka odločbe ni mogoče nadomeščati ali dopolnjevati z obrazložitvijo, saj le izrek pridobi pravne učinke in je predmet pravnih sredstev oziroma sodne kontrole.