brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj za brezplačno pravno pomoč - očitna nerazumnost zadeve
Po ustaljeni sodni praksi pomanjkljivosti pritožbe, ki jo prosilec vloži sam, ni mogoče odpraviti in je taka pritožba nedovoljena. Četudi bi tožnik naknadno predložil odvetniško pooblastilo, pritožbe, ki jo je vložil sam, ne bi bilo mogoče šteti za pritožbo, vloženo po odvetniku, in bi bila pritožba zavržena kot nedovoljena. Če bi odvetnik vložil novo pritožbo, pa bi se le-ta zavrgla kot prepozna, ker se je že iztekel pritožbeni rok.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 14. ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-3, 44/2, 45.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - državljan zaposlen v Avstriji - obdavčljiv dohodek - dohodek iz delovnega razmerja v tujini - stroški prehrane in prevoza
Organ za brezplačno pravno pomoč je pri odločitvi sicer pravilno upošteval, da tožnik plačuje preživnino bivši ženi in otroku, kar je v skladu s 14. členom ZSVarPre in 1. točko 13. člena ZUPJS, zaradi napačne uporabe materialnega prava pa se ni ukvarjal z ugotavljanjem dohodkov iz delovnega razmerja, ki se v davčno osnovo po 3. točki prvega odstavka 44. člena in 45. členu ZDoh-2 ne vštevajo, zato višina obdavčljivih dohodkov pa zakonu, ki ureja dohodnino in ki niso oproščeni plačila dohodnine, ni bila pravilno ugotovljena.
brezplačna pravna pomoč - vložitev tožbe - zamuda roka - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožniku se je 30-dnevni rok za vložitev tožbe zoper izpodbijani sklep (ker je bila 5. 9. 2021 nedelja) iztekel v ponedeljek, 6. 9. 2021. Tožbo pa je vložil šele 7. 9. 2021 (s tega dne sodišču poslano priporočeno poštno pošiljko), torej po izteku z zakonom določenega roka za vložitev tožbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh - pomanjkljiva trditvena podlaga
Iz tožnikovega trditvenega gradiva ni razvidno konkretizirano nasprotovanje presoji tožene stranke v izpodbijani odločbi, da tožnik ni izkazal verjetnih izgledov za uspeh s pritožbo zoper izpodbijani sklep z dne 2. 11. 2021; zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje s tem povezanega in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 20. člena ZUS-1 namreč preizkusi dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb.
ZPP člen 137, 142, 142/8. ZD člen 163. ZBPP člen 24, 24/1.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - objektivni pogoj za dodelitev bpp - osebno vročanje - vročanje po pooblaščencu
Pravilna je odločitev tožene stranke o zavrnitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč, saj se je rok za pritožbo že iztekel, zato prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh s pritožbo. Sklep zapuščinskega sodišča je bil vročen pooblaščencu prosilca, s tem pa se šteje, da tudi stranki.
zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - zapuščinski postopek - objektivni pogoj za dodelitev bpp - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev tožbi
Do dodelitve BPP je upravičena le oseba v zadevi, v kateri je mogoče zanjo na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin verjetno pričakovati, da bo uspešna. To pa ne izključuje zapuščinskih postopkov, saj dedič na zapuščinski obravnavi poda dedno izjavo, ki vpliva na njegov položaj dediča, prav tako se lahko oblikuje dedni dogovor.
nujna brezplačna pravna pomoč - ugoditev prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - delna ugoditev prošnji
Tožnica ne izpodbija z zadevno tožbo same odločitve o dodelitvi nujne BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep, a vztraja, da bi morala tožena stranka odločiti tudi o njeni preostali prošnji za BPP, tj. v delu pravnega svetovanja in zastopanja v tem prekrškovnem postopku ter o predlogu za začasno vrnitev odvzetega vozniškega dovoljenja. Odločba ni pomanjkljiva. Govori sicer res le o pritožbi zoper sklep, vendar kot ukrepu nujne BPP in se zato ni opredeljevala do preostale tožničine prošnje, za katero je štela, da niso bili izpolnjeni pogoji za nujno BPP.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj za dodelitev bpp - prošnja po izteku pritožbenega roka - zavrnitev prošnje
Glede na to, da se je rok za vložitev pritožbe zoper sodbo v pravdnem postopku že iztekel, je sodišče presodilo, da v predmetnem postopku tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh. S tem ne izpolnjuje objektivnih pogojev za dodelitev BPP v obsegu, za katerega je zaprosil, in je zato njegova prošnja neutemeljena.
Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/2. ZBPP člen 30, 30/6.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - višina nagrade - odvetniška tarifa - trajanje naroka
Tožniku bi pripadala nagrada za čakanje na narok, saj se je narok 22. 9. 2020 začel z več kot 15 minutno zamudo, vendar pa nagrade za čakanje na narok, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, ni priglasil, zato je s tovrstnimi ugovori v tožbi prepozen, saj mora organ za BPP nagrado odmeriti na podlagi predloženega stroškovnika ter v skladu z OT in v obsegu dodeljene BPP, kot tudi izhaja iz šestega odstavka 30. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči
Za javne listine tako v upravnem kot sodnem postopku velja zakonska domneva, da listina dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa. Dokazno pravilo o resničnosti vsebine listine sicer ni absolutno, saj ima stranka pravico dokazovati neresničnost vsebine javne listine. Vendar v konkretnem primeru med strankama ni sporno, da se tožnik v upravnem postopku te svoje pravice ni poslužil, kljub temu, da mu je tožena stranka omogočila izjavo v postopku, saj tožnik v tožbi ne zatrjuje, da je s konkretnimi trditvami in dokazi v upravnem postopku izpodbijal resničnost podatkov iz uradne evidence e-RISK.
nujna brezplačna pravna pomoč - ugovor zoper sklep o izvršbi - zavrnitev tožbe
Organ za BPP lahko dodeli nujno BPP samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam, v konkretni zadevi to predstavlja ugovor zoper sklep o izvršbi, za katerega je tekel prekluzivni 8 dnevni rok. Za dodelitev redne BPP pa mora organ poleg izpolnjevanja objektivnega pogoja za BPP preučiti izpolnjevanje tudi subjektivnega pogoja za BPP na strani tožnika.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev prejete brezplačne pravne pomoči - vrednost podedovanega premoženja - tožbena novota
Tožnica je dolžna povrniti RS zgolj polovico stroškov, ki so bili plačani iz naslova BPP, pri čemer znesek vračila v nobenem primeru ne sme presegati polovice vrednosti premoženja, prejetega na podlagi sklenjene poravnave in dednega dogovora.
Dejstev in dokazov, ki jih je tožnica navedla in predlagala v tožbi, sodišče v postopku upravnega spora ne more upoštevati, saj gre za nedovoljene tožbene novote. Stranke v upravnem sporu namreč ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so jih imele možnost podati v postopku pred izdajo akta.
ZBPP člen 33, 33/1, 34, 34/2. ZUP člen 66, 66/1, 67, 67/2, 140, 140/2.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - po pooblaščencu vložena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge - dokazna ocena
Podatki o zadevi so obvezna sestavina prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tako da mora organ za brezplačno pravno pomoč v primeru, če ti podatki v vlogi manjkajo, z njo ravnati kot z nepopolno vlogo (67. člen ZUP). Kaj so podatki o zadevi iz zakonskega besedila ne izhaja, vendar pa je mogoče o tem sklepati že po obsegu podatkov, ki jih kot obvezne predpisujeta oba navedena zakona (ZUP in ZBPP) - gre izključno za najosnovnejše podatke, brez katerih vloge sploh ni mogoče obravnavati.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj za brezplačno pravno pomoč - objektivni pogoj za dodelitev bpp - očitna nerazumnost zadeve
Če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora iz razlogov odločbe izhajati, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in pravno podlago ter zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno na prvi pogled oziroma brez podrobnejše presoje.
brezplačna pravna pomoč - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj za brezplačno pravno pomoč - oprava posameznih preiskovalnih dejanj - uvedba kazenskega postopka - pravica do obrambe - pravica do poštenega postopka
Ker je tožeča stranka v postopku brezplačne pravne pomoči prosila za dodelitev strokovne pomoči zagovornika v postopku kazensko preiskovalnih dejanj v zvezi s kaznivim dejanjem, za katerega je zagrožena zaporna kazen (122. člen KZ-1), bi ji po presoji sodišča, upoštevaje okoliščine in zahteve c) točke tretjega odstavka 6. člena EKČP, tožena stranka, ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP, morala zagotoviti pravico do poštenega sodnega postopka na način, da bi ji dodelila brezplačno pravno pomoč z zagovornikom, kolikor tožeča stranka izpolnjuje tudi ostale z zakonom predpisane pogoje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vzajemnost - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da ima štiri elemente nezakonitosti. Prvi je ta, da tožena stranka ni odgovorila na ugovor stranke v upravnem postopku, da ji pripada pravica do zagovornika, saj je v priporu (204.a člen ZKP). Drugi element nezakonitosti v izpodbijani odločbi je v kršitvi materialnega prava. Tretji element nezakonitosti v izpodbijani odločbi je v tem, da bi morala tožena stranka z zadostno stopnjo verjetnosti ugotoviti, ali dejansko obstaja (pogoj) vzajemnost(i) v razmerju med Republiko Slovenijo in Republiko Kosovo, ne pa, da je to breme prevalila na tožnika. Četrta pomanjkljivost oziroma napaka pri vodenju postopka pa je v tem, da se tožena stranka v izpodbijanem aktu sklicuje na odgovor „Republike Kosovo“ z dne 11. 12. 2019, da iz njega ne izhaja jasno, ali je podana vzajemnost, pri čemer pa je v spisu listina z dne 11. 12. 2019 Temeljnega sodišča v Prištini, ki je sestavljena v albanskem jeziku, brez slovenskega prevoda, čeprav je slovenščina uradni jezik v postopku pred toženo stranko (11. člen Ustave RS).
ZBPP člen 12, 12/1, 24, 24/1. ZPP člen 70, 70-2, 70-6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - izločitev sodnika
Prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh (očitno nerazumna zadeva), med drugim če je pričakovanje prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Kot je presodil organ za BPP, pa tožnik ni podal in izkazal nobenih navedb, s katerimi bi v pritožbenem postopku zoper sklep Su 654/2021 lahko izpodbil zaključke tega sklepa, da izločitveni razlog po 2. točki 70. člena ZPP (da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če je stalno ali začasno zaposlen pri stranki) pri (izločani) višji sodnici A. A. ni podan, saj od 1. 10. 2020 (in torej v času odločanja v zadevi I U 616/2021 dne 24. 8. 2021) ni več „zaposlena pri Okrožnem sodišču v Ljubljani“ (kot zastopniku tožene stranke v zadevi I U 616/2021), pač pa je bila s tem dnem imenovana za višjo sodnico na Upravnem sodišču, in da tudi ni konkretiziral in izkazal kakšnih okoliščin, s katerimi bi zaradi pretekle zaposlitve sodnice utemeljil dvom v sodničino nepristranskost (6. točka 70. člena ZPP).
Iz odločbe Ustavnega sodišče U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 o tem vprašanju izhaja, da je z obveznim pravnim zastopanjem za vložitev pritožbe po drugem odstavku 22. člena ZUS-1 zakonodajalec določil način izvrševanja pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave, s katerim se zagotavlja učinkovitost sodstva; da se s tako določenim načinom izvrševanja pravice do pravnega sredstva ne posega v ustavno pravico do pravnega sredstva; in da obvezno pravno zastopanje nima učinkov na samo vsebino procesne pravice do pritožbe. To pa pomeni, da se s samo zakonsko ureditvijo drugega odstavka 22. člena ZUS-1 tožniku ne posega v ustavno pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Lahko pa bi ureditev drugega odstavka 22. člena ZUS-1 pomenila poseg v ustavno pravico pritožnikov iz 22. člena Ustave, ker bi bili ti lahko v neenakopravnem položaju glede na to, ali si lahko zagotovijo obvezno pravno zastopanje. V zvezi s tem pa je Ustavno sodišče v citirani odločbi U-I-69/07 zavzelo stališče, da pravica do pravnega sredstva ni absolutna pravica v tem smislu, da pomeni za stranko pravico do brezplačnega pravnega sredstva, pač pa mora država zagotoviti dejansko dostopnost do pravnega sredstva. S sistemom brezplačne pravne pomoči (pa) je zagotovljeno, da lahko tudi oseba slabega gmotnega položaja pridobi ustreznega pooblaščenca za vložitev pritožbe. Vendar je po presoji sodišča potrebno upoštevati ureditev sistema brezplačne pravne pomoči v ZBPP kot celoti, kar pomeni, da mora prosilec za BPP za dodelitev te pomoči poleg pogoja gmotnega položaja izpolnjevati tudi pogoj iz 24. člena ZBPP.
ZBPP člen 13, 14, 14/2. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUP člen 144, 145, 146, 146/4.
brezplačna pravna pomoč - materialni pogoj - pravica do izjave
Organ za brezplačno pravno pomoč je po uradni dolžnosti pridobil podatke glede lastništva nepremičnin s strani GURS-a in zemljiške knjige, o čemer ni seznanil tožnice ter je tudi ni pozval, naj se o navedenih dejstvih izjavi. Tožnica je tako imela možnost, da pojasni dejansko stanje glede nepremičnin šele v upravnem sporu, s tem pa ji je bila kršena pravica do izjave.
ZBPP člen 8, 8-5, 37, 37/2, 37/2-1. ZUP člen 37, 37/1.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - pravno sredstvo - upravni spor - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Ker se po 5. alineji 8. člena ZBPP brezplačna pravna pomoč v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči ne dodeli, to pomeni, da se ne dodeli za nobeno obliko brezplačne pravne pomoči in nobeno fazo upravnega spora (torej tudi ne za postopek s pravnimi sredstvi).
brezplačna pravna pomoč - odvetniški stroški - odmera odvetniških stroškov - nagrada za odvetniške storitve - plačilo odvetniških storitev - stroški mediacije - stroški postopka mediacije - mediacijski postopek - stroški za zastopanje na mediacijskem srečanju
Glede na to, da je celo v sodnih postopkih zakonsko dopustno sodelovanje udeležencev s pomočjo komunikacijskih sredstev (na primer zaslišanje strank in drugih udeležencev postopka preko videokonference), sodišče ne vidi razumnega razloga, zakaj se v obravnavanem primeru, upoštevajoč vse opisane okoliščine, ne bi kot izvedba mediacijskega naroka upoštevalo dogovarjanje med strankami, ki je bilo usmerjeno v vsebinsko rešitev sporne zadeve.