izredna brezplačna pravna pomoč - predlog za dopustitev revizije - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP
Peta alineja 8. člena ZBPP jasno določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožnik pa se v konkretnem primeru zavzema prav za to, torej da se mu dodeli izredna brezplačna pravna pomoč v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča glede dodelitve BPP, kar je razvidno tudi iz dokumentacije upravnega spisa.
ZOdv člen 19. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odvetniška tarifa - vrednost odvetniške točke - vrednost točke - opravljena storitev - pravica do plačila
V obravnavanem primeru je tožeča stranka opravila storitev dne 5. 10. 2016, o stroških zanjo pa je bilo (prvič) odločeno z izpodbijanim sklepom z dne 16. 7. 2019. Nova, višja vrednost odvetniške točke (iz 0,459 EUR na 0,60 EUR) je začela veljati 6. 4. 2019, torej pred izdajo izpodbijanega sklepa o stroških. Zato tožeča stranka pravilno uveljavlja, da bi ji tožena stranka morala obračunati oz. pomnožiti 50 točk z vrednostjo 0,60 EUR, ki je veljala v času izdaje sklepa o stroških in je podlaga za plačilo storitve.
brezplačna pravna pomoč - neupravičen odvzem prostosti - odškodnina - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - kritje stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči - omejitev njihove višine
Organ za BPP lahko določi znesek proračuna, ki bo na razpolago prosilcu za BPP za kritje stroškov postopka. Ne pomeni pa določitve najvišje vrednosti spornega predmeta, od katerega se bo odmerjala nagrada in stroški iz proračuna sodišča. To pomeni, da bi morala toženka, ob upoštevanju izoblikovane sodne prakse glede višine odškodnine v primeru neupravičeno odrejenega pripora in običajnega poteka postopka pred sodišči v takih primerih, določiti najvišji znesek BPP, ki bo izplačan iz proračuna, in torej na voljo za kritje stroškov izvajalcu pravne pomoči.
prošnja za brezplačno pravno pomoč - vsebinski pogoj - neizvedba dokazov - verjeten izgled za uspeh
Pri vsebinskem pogoju se upošteva predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne možnosti za uspeh ter da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek 24. člena ZBPP). Zakon določa, da je zadeva očitno nerazumna med drugim, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (tretji odstavek 24. člena ZBPP).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - javna dražba - verjeten izgled za uspeh - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP
Organ za BPP je pravilno tudi ugotovil, da tožnica zoper dražbeni razglas (glede na 92. in 93. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki predvideva dražbo kot način prodaje) nima na voljo pravnih sredstev. Tožnica pa tudi ne v upravnem postopku, ne sedaj v tožbi, ne zatrjuje, da bi želela vložiti ugovor zoper sklep o izvršbi, zato je organ za BPP pravilno ocenil, da tožnica do dodelitve BPP tudi iz tega razloga (upoštevajoč četrto alinejo prvega odstavka 8. člena ZBPP) ni upravičena.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - odvzem premoženjske koristi - osumljenec - pravni interes - kršitev pravil postopka
Ni mogoče sprejeti zaključka organa za BPP (oziroma je ta vsaj preuranjen), da tožnik za vložitev pritožbe ne izkazuje pravnega interesa, ker sklep nima nobenega učinka nanj, saj ne posega v njegove premoženjske koristi. Sklep je bil namreč tožniku vročen kot udeležencu (osumljencu) iz 502. a člena ZKP, torej kot stranki, v katere pravice ta sklep posega, in, ki ima (oziroma bi moral imeti) zato tudi možnost vložitve pritožbe zoper tak sklep (502. a člen v zvezi s 502. c členom ZKP).
brezplačna pravna pomoč - dopolnitev vloge - prošnja za brezplačno pravno pomoč - osebna vročitev - poziv za odpravo pomanjkljivosti
Napačna navedba razloga vrnitve pisanja pošiljatelju na vročilnici, in sicer da je “naslovnik preseljen”, nima vpliva na pravilno izveden postopek vročanja, saj se tudi v skladu s četrtim odtavkom 87. člena ZUP ob drugem neuspešnem poskusu vročitve v hišni predalčnik (če naslovnik slednjega nima ali je ta neuporaben) pošiljka vrne pošiljatelju.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - postavitev novega odvetnika
Določbe ZBPP organu v primeru razrešitve odvetnika iz razloga na strani upravičenca v desetem odstavku 30. člena izrecno nalagajo, da upravičencu do brezplačne pravne pomoči postavi (to je imenuje z odločbo) drugega odvetnika. Šele v primeru razrešitve tudi novo postavljenega odvetnika iz razlogov na strani upravičenca, nastopi sankcija iz enajstega odstavka 30. člena ZBPP, ko se šteje, da brezplačna pravna pomoč upravičencu ni bila dodeljena, upravičenec pa je dolžan vrniti stroške prejete brezplačne pravne pomoči. Iz obrazloženega izhaja, da organ za brezplačno pravno pomoč v zakonu ni imel podlage za to, da tožniku z opozorilom na izgubo pravice do brezplačne pravne pomoči naloži, da sam (namesto organa) najde izvajalca brezplačne pravne pomoči in se z njim dogovori za zastopanje ter organ o tem zgolj obvesti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski kriterij - lastništvo nepremičnine - unovčljivo premoženje - možnost razpolaganja z nepremičnino
Pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ne upoštevajo le dohodki, temveč tudi premoženje, t. j. nepremičnine in morebitno drugo premično premoženje, s katerim lahko prosilec razpolaga. Zgolj dejstvo, da gre za nedokončano hišo, še ne pomeni, da tožnik te nepremičnine ne bi mogel prodati in iz naslova kupnine za to nepremičnino pridobiti sredstev, ki bi jih lahko namenil (tudi) za plačilo pravnega zastopanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - predkazenski postopek
Predkazenski postopek se opravlja na sodišču in ima naravo sodnega postopka. Drugi odstavek 1. člena ZBPP tudi ne govori o sodnem varstvu v kazenskih postopkih, pač o varstvu pred obtožbami v kazenskih zadevah. Ta pojem (kazenske zadeve) pa zajema več kot le uveden ali začet kazenski postopek in torej vsebuje tudi možnost dodelitve brezplačne pravne pomoči v predkazenskem postopku, kjer na predlog državnega tožilca pred vložitvijo obtožnega predloga sodišče opravlja posamezna preiskovalna dejanja.
Stranka se lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev ter če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno.
V konkretnem primeru tako tožnica ni imela možnosti, da se izjavi o relevantnih ugotovitvah tožene stranke. S tem, ko tožena stranka tožnici ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe, je bila storjena absolutna bistvena kršitev iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZBPP člen 10, 10/1, 10/1-2, 10/1-3, 34, 34/4. ZUS-1 člen 52.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tujec - vzajemnost - stalno ali začasno prebivališče tujca v RS - dovoljenje za začasno prebivanje tujca - prekluzija
Tožnik ni mogel šteti, da je nesporno, da dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji ima. Njegovo zatrjevanje na glavni obravnavi, da mu obstoja dovoljenja kot nespornega dejstva niti ni potrebno dokazovati, je bilo nelogično in neprepričljivo, kajti organ za brezplačno pravno pomoč je namreč v izpodbijani odločbi izrecno zaključeval drugače, in sicer, da dovoljenja tožnik nima ter prav na ta zaključek vezal zavrnitev brezplačne pravne pomoči. To pa pomeni, da bi obstoj dovoljenja moral tožnik v tožbi – ker je bil glede na skrajšani postopek šele v izpodbijani odločbi seznanjen s tem, da gre za pravno relevantno dejstvo – zatrjevati in predložiti zanj dokaze ali jih vsaj predlagati (52. člen ZUS-1)1. Vendar tožnik tako ni ravnal ter je zato v tem prekludiran.
brezplačna pravna pomoč - navedbe - vsebinska presoja - očitna nerazumnost zadeve
Razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči na podlagi prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve. Organ za brezplačno pravno pomoč s svojo presojo ne more poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z brezplačno pravno pomočjo. Glede na to, da so tožniki predlagali kompleksnejši dokazni postopek, ni mogoče v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči trditi, da je zadeva očitno nerazumna.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - verjetni zgled za uspeh
Tožnik bi moral dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek (prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pritožbe), navesti natančno, po resnici in določno. To po presoji sodišča pomeni, da bi moral že v upravnem postopku določno pojasniti, zakaj meni, da bi bilo treba obnoviti postopek v zadevi I U 370/2015, da bi tožena stranka na tej podlagi lahko presodila, ali zatrjevani razlogi lahko dajo podlago za vodenje postopka z verjetnim izgledom za uspeh. Sodišče zgolj ugotavlja, da tožnik relevantnih dejstev ni navajal niti v tožbi.
Predlog za izločitev in izvedbo dokazov je tako tesno povezan s predobravnavnim narokom, za katerega je bila prosilcu odobrena brezplačna pravna pomoč, da ni videti podlage niti razumnega razloga, da bi prosilec z že odobreno brezplačno pravno pomočjo za pravno svetovanje in zastopanje na tem naroku moral zaprositi še za brezplačno pravno pomoč za opravo posameznega procesnega dejanja, ki je po samem zakonu del tega naroka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - upravni spor - odgovor na tožbo - zamudna sodba
Ker je odgovor na tožbo pravica in ne dolžnost, odločitev toženke, da je ne bo izkoristila, ne more imeti posledic v smislu izdaje zamudne sodbe.
Toženka je v okviru odločanja o prošnji dejansko izvedla presojo pravilnosti in zakonitosti sklepov tega sodišča, I U 969/2021-6 z dne 24. 6. 2021 ter I U 978/2021-11 z dne 5. 7. 2021, izključno na svojo presojo, da sta ta sklepa pravilna (13. točka obrazložitve izpodbijane odločbe), pa je uprla tudi svojo odločitev o očitni neutemeljenosti tožnikove prošnje. Toženka je v postopku odločanja o BPP tako prevzela vlogo, ki bi jo imelo v primeru vložitve pritožbe instančno sodišče (Vrhovno sodišče), s tem pa je po presoji sodišča presegla okvire ocene „očitne nerazumnosti“, ki jo je upravičena izvesti na podlagi prve alineje prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP.
Kot izhaja iz določb ZBPP, toženka pri odločanju o dodelitvi BPP ni strogo vezana na zahtevek prosilca in ima široke možnosti, da omeji obseg dodeljene BPP (tudi tako, da še ne dodeli zaprošene BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja za postopek pred sodiščem na drugi stopnji, dokler niso izpolnjeni procesni pogoji za tak postopek oziroma za vlaganje pravnih sredstev na drugi stopnji). Vendar pa mora uporabo teh zakonskih določb v obrazložitvi odločbe o prošnji ustrezno in pravilno utemeljiti.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - objektivni pogoj za dodelitev bpp - zapuščinski postopek - ugoditev tožbi
Do BPP ni upravičena vsaka prava neuka stranka, ki izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP, ampak je do nje upravičen prosilec le v primeru, ko je za to izpolnjen tudi vsebinski pogoj, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna in je pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj. Predpostavka je, da gre za zadevo, v kateri je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin verjetno mogoče pričakovati pozitiven izid za prosilca. To velja tudi za zapuščinske postopke.
brezplačna pravna pomoč - stroški brezplačne pravne pomoči - nagrada in stroški odvetnika - odvetniška tarifa - odmera stroškov - nadaljevano kaznivo dejanje
Upravno sodišče Republike Slovenije je že v več svojih odločitvah zavzelo stališče, da je treba drugi odstavek 7. člena OT tolmačiti tako, da se upošteva število dejanj, ki tvorijo posamezno kaznivo dejanje. Za vsako posamezno dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja je namreč treba ugotavljati vse elemente kaznivega dejanja in njegove okoliščine, enako kot če to dejanje ne bi bilo sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Odvetnik mora torej pripraviti obrambo posebej za vsako od dejanj, ki tvorijo nadaljevano kaznivo dejanje.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika na strani prosilca - izkazanost pogojev - nezaupanje in nezadovoljstvo z odvetnikom
Za razrešitev odvetnika, ki navsezadnje pomeni hudo grajo njegovega dela in je obenem tudi disciplinska kršitev, kar ima lahko za posledico uvedbo disciplinskega postopka, ni dovolj zgolj zatrjevanje stranke, da odvetnika ni uspela priklicati po telefonu, pač pa bi moralo biti tudi izkazano, da je imela ta nedosegljivost za posledico nepravilnosti pri zastopanju v sodnem postopku oziroma pri uveljavljanju pravic v postopku.