ZBPP člen 43, 48, 49. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6, 36/2.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - povračilo stroškov in izplačilo nagrade odvetniku - tožba v upravnem sporu - pravni interes za vložitev tožbe
Ker ZBPP predvideva primere, ko je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti sredstva, plačana iz naslova brezplačne pravne pomoči (43., 48. in 49. člen ZBPP), bi imela tožeča stranka kot upravičenka do brezplačne pravne pomoči pravni interes za vložitev tožbe le, če bi bila z izpodbijanim sklepom odvetnici priznana nagrada, tožeča stranka pa bi menila, da je nagrada za opravljene storitve brezplačne pravne pomoči odmerjena previsoko.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - napotnica - pravočasnost
Po prvem odstavku 40. člena ZBPP je izvajalec brezplačne pravne pomoči pristojni strokovni službi za BPP dolžan predložiti izpolnjeno napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi. V skladu z ustaljeno sodno prakso, ki ji pritrjuje tudi strokovna literatura, se v primerih, ko je upravičencu dodeljena BPP za zastopanje v postopku pred sodišči na prvi stopnji, šteje, da je storitev opravljena z vročitvijo odločbe sodišča prve stopnje. To pomeni, da trenutek opravljene storitve nastopi takrat, ko odvetnik prejme sodbo ali sklep sodišča prve stopnje, s katerima je odločeno o zadevi, za katero je dodeljena BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - razumnost zadeve
Glede na ustaljeno upravnosodno prakso gre pri tem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP obseg navedne zakonske določbe večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve. Meje oziroma obseg tega preizkusa predstavlja standard očitnosti, pri čemer očitno pomeni, da je spoznavno na prvi pogled.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - razumnost zadeve - bistvena kršitev določb upravnega postopka
V obravnavanem primeru iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila prošnja tožnika v rubriki „podatki o zadevi“ izpolnjena le z navedbo izrednega pravnega sredstva ter opravilne številke in datuma izdaje sklepa in sodbe, zaradi česar je bila po presoji sodišča (formalno) nepopolna. Ker organ za BPP tožnika kljub navedenemu ni pozval na dopolnitev navedene rubrike, po presoji sodišča ni pravilno uporabil prvega odstavka 67. člena ZUP, ki določa, da mora organ stranko v primeru, ko je vloga nepopolna ali nerazumljiva, pozvati na odpravo pomanjkljivosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - navedba neresničnih podatkov o premoženjskem stanju - za odločanje relevanten predpis - načelo zakonitosti
Skladno s prvim odstavkom 6. člena ZUP organ odloča v upravni zadevi po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Gre za načelo zakonitosti, v skladu s katerim se vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin.
ZUP člen 9, 214, 214/1, 237, 237/2-3, 237/2-7. ZARSS člen 1, 3, 4. ZBPP člen 28.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - odobritev brezplačne pravne pomoči za postopek na prvi stopnji - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - postopek mediacije - brezplačna pravna pomoč za postopek mediacije - neobrazložena odločba
Za prvostopenjski pravdni postopek odobrena brezplačna pravna pomoč vključuje tudi brezplačno pravno pomoč za postopek mediacije. Po presoji Vrhovnega sodišča RS (sodba X Ips 12/2021 z dne 13. 4. 2021) gre pri postopku mediacije, čeprav je ta urejen v drugem predpisu, za del pravdnega (torej sodnega) postopka, saj mediacijski postopek sam zase ne more potekati v taki obliki, kot ga predvideva zakon.
brezplačna pravna pomoč - pravica stranke do izjave - skrajšani ugotovitveni postopek - očitno nerazumna zadeva
Organ za BPP je o zadevi odločil v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ne da bi pred izdajo odločbe stranki omogočil, da se o dejanskih ugotovitvah organa, ki so bile podlaga za odločitev, izjavi. Kadar gre za primer, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno s strani organa, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke, ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 144. členom ZUP, ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic ali koristi stranko zaslišati, oziroma ji dati možnost, da se stranka o novo ugotovljenih dejstvih, ki so drugačna od tistih, ki jih navaja stranka, izjavi. Zato bi moral Organ za BPP pred izdajo izpodbijane odločbe tožečo stranko z ugotovljenimi dejstvi, ki se nanašajo na zavrnitev njene vloge, seznaniti in ji dati možnost, da se o njih izjavi.
Tožena stranka se je spustila v obravnavanje zadeve, ki je tekla pred Komisijo za pogojni odpust. Zato so utemeljena tožbena zatrjevanja, da je tožena stranka prekoračila pooblastila, ki jih daje 24. člen ZBPP in se je že spustila v vsebinsko obravnavanje zadeve, oziroma v presojo utemeljenosti oziroma neutemeljenosti vložene tožbe, ki izpodbija odločitev Komisije za pogojni odpust prav iz razloga, ker naj bi bila odločitev o zavrnitvi prošnje za pogojni odpust nepravilna in je po njenem mnenju Komisija prosti preudarek uporabila v nasprotju z namenom, za katerega je ta določen. Takšna vnaprejšnja presoja neutemeljenosti tožbe v upravnem sporu ne izpolnjuje pogoja očitnosti oziroma nerazumnosti njene vložitve iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - pavšalne navedbe
Toženka odmere stroškov ni izvedla pavšalno, ampak je z navajanjem konkretnih razlogov ustrezno obrazložila odločitev v zvezi z odmero posamezne nagrade oziroma izdatka po OT. Tožnik neutemeljeno opozarja na neobrazloženost izpodbijanega sklepa, s čimer naj bi bila podana bistvena kršitev pravil postopka. Nasprotno pa je pavšalno navajanje moč očitati ravno tožniku, saj ta ni določno obrazložil, katere postavke njegovega stroškovnika naj ne bi bile upoštevane oziroma določno obrazložene.
dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - dodelitev brezplačne pravne pomoči za pritožbo zoper sklep - stečajni postopek - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev tožbi
Neutemeljeno je bila dodeljena (nujna) brezplačna pravna pomoč v postopku osebnega stečaja v obliki sestave in vložitve pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo predlog prosilca kot stečajnega dolžnika za izvzem regresa iz stečajne mase. Regres za letni dopust namreč spada v stečajno maso.
ZBPP člen 34, 34/4, 40, 40/3. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
stroški brezplačne pravne pomoči - odmera stroškov zastopanja - spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - pravočasnost tožbe - COVID-19 - zavrnitev tožbe
Ker je predmetna tožba vložena zoper odločitev o priznanju potrebnih izdatkov in nagrade, je sodišče ni obravnavalo kot nujne zadeve, torej rok za vložitev tožbe zoper izpodbijani sklep v času trajanja posebnih ukrepov v sodnih zadevah ni tekel in je bila tožba pravočasna.
Stroške posveta v trajanju ene ure je tožena stranka odvetnici pravilno odmerila na podlagi tar. št. 39/1 OT in ji priznala za svetovanje v trajanju ene ure 100 točk.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - kršitve pravil postopka
Organ za BPP ni pojasnil, zakaj ni sledil tožnikovemu zahtevku in mu priznal nagrade za sestavo pritožbe skladno s tar. št. 11/1 v zvezi z 10/3 OT, kot je to priglasil tožnik v napotnici. Tožnik je bil namreč nesporno določen za izvajanje BPP prosilcu za sestavo in vložitev pritožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I IKZ 34828/2017 z 22. 10. 2019, s katero je bila prošnja prosilca za odlog izvršitve kazni zapora zavrnjena. S tem, ko se je tožnik v vrnjeni napotnici skliceval na določbe tar. št. 11/1 v zvezi z 10/3 OT, je jasno uveljavljal, da gre za pritožbo zoper meritorno odločbo.
Vendar pa sodišče v tem delu izpodbijanega sklepa ne more preizkusiti, saj organ ni obrazložil, zakaj je štel, da gre v tem primeru za procesno odločbo in s tem za uporabo tar. št. 10/2 v zvezi s tar. št. 10/3 OT, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Odločitev toženke je (vsaj) preuranjena in bi morala toženka tožnika pozvati na dopolnitev v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUP, ki med drugim določa, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči, temveč mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti.
Po prvem odstavku 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči je izvajalec brezplačne pravne pomoči pristojni strokovni službi za BPP dolžan predložiti izpolnjeno napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi. V petem odstavku 40. člena pa ZBPP določa, da izvajalec brezplačne pravne pomoči ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči, če ne vrne napotnice v roku iz prvega odstavka tega člena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Po peti alineji 8. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. To ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu. Na to kaže že samo besedilo zakona, ki izključitev dodelitve BPP ne omejuje le na postopek upravnega spora na prvi stopnji, temveč na upravni spor kot celoto, ki pojmovno zajema tudi pravna sredstva. Če bi zakonodajalec iz navedene ureditve po ZBPP želel izključiti pravna sredstva v upravnem sporu, bi po presoji sodišča to izrecno zapisal, pa tega ni storil. Zato sodišče sodi, da zakonodajalčevega namena po izključitvi pravnih sredstev iz določbe pete alineje 8. člena ZBPP ni mogoče razbrati. Taka je tudi ustaljena sodna praksa.
namen brezplačne pravne pomoči - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - dopolnitev vloge - ugoditev tožbi
Ugotovitev organa za BPP, da prosilka ni navedla v zvezi s katerimi postopki želi dodelitev BPP, pomeni, da za sporno dodelitev BPP v določbah zakona ni pravne podlage oziroma, da je bila odločitev o dodelitvi BPP preuranjena. Tožena stranka bi namreč morala upoštevati, da je dodeljena oblika BPP vezana na postopke iz prvega odstavka 1. člena ZBPP.
zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugoditev tožbi - skrajšani ugotovitveni postopek
V zadevi je odločilnega pomena ugotovitev, kdo vse so člani družinske skupnosti in s tem povezano vprašanje, zakaj se pri ugotavljanju višine povprečnega dohodka družine upošteva samo tožnikova partnerica oziroma zakaj se kljub izpolnjeni prošnji za dodelitev BPP s strani hčere, slednja ne upošteva kot (vzdrževani) družinski član. Zaradi izvedenega skrajšanega ugotovitvenega postopka tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe ni imel možnost ugovarjati dejanskim ugotovitvam, niti pojasniti, zakaj meni, da bi morala biti hči upoštevana kot tretji družinski član. Tako je podana tudi bistvena kršitev pravil upravnega postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Sodišče organu za BPP pritrjuje, da revizija zoper sklep, izdan v postopku upravnega spora, ni dovoljena (izjemo določa le za sklep o ničnosti 95. člen ZUS-1), in da je glede na to v okviru presoje dodelitve BPP treba upoštevati, da tožnik s predlogom za dopustitev revizije nima verjetnega izgleda za uspeh, kar pa je razlog za presojo zadeve kot očitno nerazumne in razlog za zavrnitev BPP (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP v zvezi s tretjim odstavkom tega člena).
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zakonska zveza - razveza zakonske zveze - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
V konkretni zadevi gre za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku razveze zakonske zveze, v katerem se ne odloča o vprašanjih v zvezi z otroki, pač pa se odloča zgolj o razvezi zakonske zveze. Pravica do sodnega varstva je zato tožnici ustrezno zagotovljena tudi, če v postopku po vložitvi tožbe nastopa sama, saj sodišče ocenjuje, da sodni postopek ne bo zapleten in bo tožnica sposobna učinkovito zavarovati svoje pravice in interese.
ZBPP člen 24. ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 86, 86/4.
brezplačna pravna pomoč - verjeten izgled za uspeh - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pritožba zoper sklep - postulacijska sposobnost - oseba brez PDI
Ob upoštevanju določbe 22. člena ZUS-1 in četrtega odstavka 86. člena ZPP, na katere se pravilno sklicuje že organ za BPP v izpodbijani odločbi, ter nespornega dejstva, da tožnik nima opravljenega pravniškega državnega izpita, je tudi po presoji sodišča pravilen zaključek organa za BPP, da ni podan verjeten izgled za tožnikov uspeh s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča.
brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje - izrek odločbe - določnost izreka
Toženka lahko skladno z določbami 26. in 28. člena ZBPP določi obliko in obseg dodeljene BPP. Obliko in obseg dodeljene BPP mora določiti z odločbo, s katero ugodi prošnji (tretji odstavek 37. člena ZBPP), in sicer v izreku te odločbe. Izrek je namreč tisti del odločbe, s katerim se odloči o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank ter ki edini postane dokončen, pravnomočen in izvršljiv, zato mora biti določen. Za ugotovitev, v kakšni obliki in obsegu je bila (že) dodeljena BPP, je torej bistven izrek odločbe o dodelitvi BPP; mimo njega oziroma v nasprotju z njim oblike in obsega dodeljene BPP ni mogoče širiti.