brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred dnevom vložitve prošnje nastali stroški
Tožnik je prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sodbo ZSV 740/2020 vložil istega dne kot pritožbo zoper to sodbo. To pa pomeni, da že po naravi stvari ne gre za procesno dejanje pravne pomoči, saj za tako opravilo ne more obstajati plačilo iz naslova BPP. Ustaljena sodna praksa razlaga določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP tako, da dodeljena BPP zajema tista dejanja pravne pomoči, ki so bila opravljena vsaj dan kasneje, kot je bila vložena prošnja za BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ustavna pritožba - predlog za dopustitev revizije - verjetni zgled za uspeh
Tožnik ni navedel razlogov in pogojev za vložitev ustavne pritožbe, kot so določeni v ZUstS, in ni navedel razlogov za dopustitev revizije, kot so navedeni v ZPP. Tožnik v tožbi niti ne oporeka ugotovitvam tožene stranke, da v svojem odgovoru na poziv tožene stranke teh razlogov in pogojev za obe pravni sredstvi ni navedel.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - ugotavljanje vrednosti premoženja
V skladu s 4. točko prvega odstavka 17. člena ZUPJS se v premoženje osebe štejejo tudi lastniški deleži gospodarskih družb, vrednost teh pa se ugotavlja na podlagi podatkov AJPES iz evidence javna objava letnih poročil.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - društvo - status društva v javnem interesu
Iz evidenc, v katere je vpogledala tožena stranka, izhaja, da ni vpisana kot društvo, ki bi delovalo v javnem interesu. Tožeča stranka ima povsem enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem in drugimi državnimi organi in povsem enak dostop do sodišča kot drugi subjekti, ki so po svoji statusni obliki enaki tožeči stranki, torej kot vsa ostala društva, ki niso vpisana v register nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu. Tudi za ostale take pravne osebe namreč velja, da jim pravica do brezplačne pravne pomoči ne pripada.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - revizija
Skladno s peto alinejo 8. člena ZBPP se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. To po presoji sodišča ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu. Na táko stališče nakazuje zakonsko besedilo, ki izključitev dodelitve BPP ne omejuje le na postopek upravnega spora na prvi stopnji brez pravnih sredstev, temveč na upravni spor kot celoto, kar pojmovno zajema tudi pravna sredstva. Če bi zakonodajalec iz navedene ureditve po ZBPP želel izključiti tudi pravna sredstva v upravnem sporu, bi to izrecno zapisal. Zato po presoji sodišča ni imel takega namena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebina vloge
Prosilec mora zato, da bi organ lahko presodil, ali ima zadeva, v zvezi s katero prosi za dodelitev BPP, sploh kakšne izglede za uspeh, pojasniti svojo vlogo. Čeprav je prosilec praviloma prava neuka stranka, pa je od njega kljub temu mogoče pričakovati, da vsaj laično nakaže okoliščine, iz katerih izhaja, da so kršene njegove pravice, in ki bi lahko kazale na to, da je v zadevi smiselno začeti postopek, se ga udeleževati in vlagati pravna sredstva.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obrazloženost sklepa - bistvena kršitev določb postopka
Ob odsotnosti konkretnih razlogov za zavrnilni del odločitve, torej, kateri priglašeni stroški so že zajeti v predhodnem sklepu z dne 15. 7. 2020, kateri stroški niso bili priznani in zakaj ne, je tako podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka, saj odločitve organa v tem delu ni možno preizkusiti, kar v vsakem primeru terja odpravo izpodbijanega dela odločitve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni postopek
Za dodelitev BPP v upravnih postopkih oziroma v zadevah, ki se obravnavajo v drugih postopkih in ne sodnih, v določbah ZBPP ni podlage. Tako tožnikovi prošnji za odobritev BPP v postopku, ki se nesporno nanaša na prošnjo za dodelitev BPP za prvi pravni nasvet, pravno svetovanje in pravno mnenje glede možnosti menjave centra za socialno delo, ni mogoče ugoditi.
brezplačna pravna pomoč - spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - nagrada odvetniku za zastopanje v postopku - mediacija - stroški postopka mediacije - obrazloženost odločbe
V pravdni zadevi je prišlo do sklenitve sodne poravnave na naroku, zato tožena stranka tožnici pravilno ni priznala nagrade za zastopanje na mediacijskem naroku, saj ji je priznala nagrado za sklenitev sodne poravnave.
Ker v izreku izpodbijanega akta v zavrnilnem delu priznanja stroškov ni izrecno specificirano, kateri priglašeni stroški tožnici niso priznani, je sodišče zaradi jasnosti odločitve tožbi ugodilo tako, da je odpravilo del izreka izpodbijanega akta, ki se glasi: „Višji zahtevek se zavrne.“ in zadevo v tem delu vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZBPP člen 24, 24/1, 24/3.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - verjetni zgled za uspeh - pritožba zoper sodbo - obrazložitev odločitve
Skopo navajanje, da bi bila dodelitev brezplačne pravne pomoči za prosilko nedvomno koristna, da bi lahko s strokovno pomočjo odvetnice sestavila in vložila pritožbo ter da je to pomembno za socialni in ekonomski položaj prosilke, ni ustrezno. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se namreč organ za brezplačno pravno pomoč ne opredeli do razlogov za uspeh, kar upravičeno opozarja tudi tožeča stranka v svoji tožbi.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - zavrnitev tožbe
Tožena stranka pri odločanju o dodelitvi BPP ni strogo vezana na zahtevek prosilca in ima široke možnosti, da omeji obseg dodeljene BPP. Vendar pa mora to v obrazložitvi odločbe o prošnji ustrezno in pravilno utemeljiti.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - dohodkovni cenzus - izjemna brezplačna pravna pomoč - odvzeta poslovna sposobnost
Izjemna brezplačna pravna pomoč je urejena v 22. členu ZBPP; ta določa, da se lahko brezplačna pravna pomoč dodeli tudi, ne glede na določbe ZBPP o materialnem položaju prosilca in njegove družine, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona, in če njegov lastni dohodek oziroma lastni dohodek njegove družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - sestava in vložitev pritožbe - oprostitev plačila sodnih stroškov
Glede na okoliščine obravnavane zadeve je organ za BPP pravilno presodil, da tožnica v sedanji fazi postopka ni upravičena do svetovanja in zastopanja na drugi stopnji postopka kot tudi ne do povrnitev stroškov postopka na drugi stopnji. Tožnica je zoper sodbo že vložila pritožbo (in v fazi reševanja predhodno vložene pritožbe na drugi stopnji) za tožnico trenutno ni predvidena oprava kakšnih drugih procesnih dejanj, za katera bi tožnica potrebovala Bpp v obliki zastopanja po odvetniku pred sodiščem na drugi stopnji in ni predvideno, da bodo zanjo nastali kakšni stroški postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodba o kaznovalnem nalogu - ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu
Toženka ima prav, da je ugovor zoper kaznovalni nalog enostaven in bi ga tožnica res lahko vložila sama, saj je njegova obvezna sestavina le navedba sodbe, zoper katero se vlaga, vendar pa vložitev ugovora ni težišče tožničine prošnje za dodelitev BPP. Tako iz tožničine vloge kakor tudi iz obrazca za vložitev prošnje za dodelitev BPP izhaja, da za BPP prosi zaradi pravnega svetovanja ter zastopanja na prvi in drugi stopnji. Toženka v obrazložitvi sama navaja, da ugovor povzroči razveljavitev sodbe in nadaljevanje postopka z razpisom narokov. Zakaj v taki situaciji, ko torej že preprosta tožničina izjava, da kaznovalnemu nalogu ugovarja, zadostuje za nadaljevanje kazenskega postopka zoper tožnico, ni pravne podlage za dodelitev zaprošene BPP, to je za pravno svetovanje in zastopanje na prvi in drugi stopnji, pa iz izpodbijane odločbe ne izhaja.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - sodna poravnava - dedni dogovor
Dedni dogovor, kot je bil podlaga za izdajo sklepa o dedovanju, je treba po vsebini šteti za sodno poravnavo. Zato so v zadevi izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 48. člena ZBPP, to pa pomeni, da je tožnik dolžan povrniti Republiki Sloveniji zgolj polovico stroškov, ki so bili plačani iz naslova BPP, pri čemer znesek vračila v nobenem primeru ne sme presegati polovice vrednosti premoženja, prejetega na podlagi sklenjene poravnave (dednega dogovora).
Toženka prezre, da je upravičenec do BPP s Tajvana, kar pomeni, da je bila za sporazumevanje med odvetnikom in upravičencem do BPP potrebna pomoč tolmača. Čas, porabljen za komunikacijo s tolmačem po presoji sodišča ni zajet v tarifi za sestavo odgovora na pritožbo, saj je tarifa sestavljena za večinske običajne primere, ko stranke niso tujci oziroma govorijo isti jezik kot odvetnik. Spregledala je tudi, da se je upravičenec do BPP nahajal v ZPKZ v Mariboru, kar vse pomeni, da komunikacija s stranko ni taka, kot bi bilo sicer običajno (obisk stranke, ki razume slovenski jezik v odvetniški pisarni, elektronska sporočila med odvetnikom in stranko) ampak terja določen dodaten angažma odvetnika. Poleg tega se je moral tožnik, da se je lahko posvetoval s stranko, odpeljati iz Ljubljane v Maribor in nazaj. Kilometrina pa po OT ni storitev in plačilo kilometrine ni nagrada, ampak gre za povračilo odvetnikovih stroškov, ki jih je imel v zvezi s storitvijo, enako kot to velja za materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - pritožba na ESČP - obrazložitev odločbe
Izpodbijani sklep ni obrazložen na način, da bi ga bilo mogoče preizkusiti, pomanjkljiva obrazložitev pa omejuje učinkovito varstvo pravic strank v postopku. Sodišče namreč pritrjuje tožnici, da tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni preizkusila vsebinskega kriterija iz 24. člena ZBPP v zvezi s pritožbo pred ESČP zoper 1. točko sklepa Ustavnega sodišča RS Up-1517/18-7 z dne 6. 5. 2021, saj je v izpodbijanem sklepu zmotno navedla, da je bila ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča RS II DoR 151/2008 z dne 4. 10. 2018 zavržena kot prepozna ter navedeno dejstvo upoštevala pri presoji vsebinskega kriterija iz 24. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do brezplačne pravne pomoči po posebnem zakonu - kazenski postopek - posebna ureditev v ZKP - oprostitev plačila stroškov postopka
V postopku dodelitve BPP ni mogoče uveljavljati oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka, ker to ureja specialen zakon, to je ZKP.
brezplačna pravna pomoč - izplačilo nagrade in povračilo stroškov odvetniku - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje - sklep o priporu - pritožba zoper sklep o priporu
Vložitve pritožbe zoper sklep o odreditvi pripora ni mogoče šteti za zagovarjanje v kazenskem postopku pred sodiščem prve stopnje, zato pa tudi ne za zaobseženo z izpodbijano odločbo o BPP. O takšni pritožbi v skladu z 207. členom ZKP namreč odloča višje sodišče, vložitev takšne pritožbe pa je tako treba šteti za zagovarjanje pred sodiščem druge stopnje. ZBPP okoliščine, kot jo izpostavlja tožnik, tj. časa za vložitev pravnega sredstva, ne določa kot relevantne navezne okoliščine pri določanju različnih oblik pravne pomoči, pač pa te določa predvsem z vidika različnih dejanj oziroma pravnih sredstev, v zvezi s katerimi je potrebna BPP.
ZBPP člen 24. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - posamezna preiskovalna dejanja - verjeten izgled za uspeh
6. člen EKČP v točki c izrecno določa, da je sestavni del pravice do poštenega sojenja, da ima vsakdo, kdor je obdolžen kaznivega dejanja pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri, ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti. Pri tem sodišče poudarja, da Evropsko sodišče za človekove pravice šteje za kazenske zadeve vse tiste zadeve, ki so kazenske že po naravi stvari in ima tako posameznik pravico do obrambe in do poštenega postopka, kadar je v postopku zaradi obravnave za storjeno kaznivo ravnanje (kamor lahko sodijo celo prekrški), v posledici česar mu mora biti zagotovljena pravica do obrambe, če gre za zadevo, ki je že po sami naravi kazenska. Upoštevaje zahtevo iz točke c tretjega odstavka 6. člena EKPČ v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti oziroma zaporna kazen, je to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev.