ZBPP člen 33, 33/1, 34, 34/2. ZUP člen 66, 66/1, 67, 67/2, 140, 140/2.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - po pooblaščencu vložena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge - dokazna ocena
Podatki o zadevi so obvezna sestavina prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tako da mora organ za brezplačno pravno pomoč v primeru, če ti podatki v vlogi manjkajo, z njo ravnati kot z nepopolno vlogo (67. člen ZUP). Kaj so podatki o zadevi iz zakonskega besedila ne izhaja, vendar pa je mogoče o tem sklepati že po obsegu podatkov, ki jih kot obvezne predpisujeta oba navedena zakona (ZUP in ZBPP) - gre izključno za najosnovnejše podatke, brez katerih vloge sploh ni mogoče obravnavati.
ZBPP člen 13, 14, 14/2. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUP člen 144, 145, 146, 146/4.
brezplačna pravna pomoč - materialni pogoj - pravica do izjave
Organ za brezplačno pravno pomoč je po uradni dolžnosti pridobil podatke glede lastništva nepremičnin s strani GURS-a in zemljiške knjige, o čemer ni seznanil tožnice ter je tudi ni pozval, naj se o navedenih dejstvih izjavi. Tožnica je tako imela možnost, da pojasni dejansko stanje glede nepremičnin šele v upravnem sporu, s tem pa ji je bila kršena pravica do izjave.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj za brezplačno pravno pomoč - objektivni pogoj za dodelitev bpp - očitna nerazumnost zadeve
Če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora iz razlogov odločbe izhajati, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in pravno podlago ter zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno na prvi pogled oziroma brez podrobnejše presoje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vzajemnost - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da ima štiri elemente nezakonitosti. Prvi je ta, da tožena stranka ni odgovorila na ugovor stranke v upravnem postopku, da ji pripada pravica do zagovornika, saj je v priporu (204.a člen ZKP). Drugi element nezakonitosti v izpodbijani odločbi je v kršitvi materialnega prava. Tretji element nezakonitosti v izpodbijani odločbi je v tem, da bi morala tožena stranka z zadostno stopnjo verjetnosti ugotoviti, ali dejansko obstaja (pogoj) vzajemnost(i) v razmerju med Republiko Slovenijo in Republiko Kosovo, ne pa, da je to breme prevalila na tožnika. Četrta pomanjkljivost oziroma napaka pri vodenju postopka pa je v tem, da se tožena stranka v izpodbijanem aktu sklicuje na odgovor „Republike Kosovo“ z dne 11. 12. 2019, da iz njega ne izhaja jasno, ali je podana vzajemnost, pri čemer pa je v spisu listina z dne 11. 12. 2019 Temeljnega sodišča v Prištini, ki je sestavljena v albanskem jeziku, brez slovenskega prevoda, čeprav je slovenščina uradni jezik v postopku pred toženo stranko (11. člen Ustave RS).
ZBPP člen 12, 12/1, 24, 24/1. ZPP člen 70, 70-2, 70-6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - izločitev sodnika
Prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh (očitno nerazumna zadeva), med drugim če je pričakovanje prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Kot je presodil organ za BPP, pa tožnik ni podal in izkazal nobenih navedb, s katerimi bi v pritožbenem postopku zoper sklep Su 654/2021 lahko izpodbil zaključke tega sklepa, da izločitveni razlog po 2. točki 70. člena ZPP (da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če je stalno ali začasno zaposlen pri stranki) pri (izločani) višji sodnici A. A. ni podan, saj od 1. 10. 2020 (in torej v času odločanja v zadevi I U 616/2021 dne 24. 8. 2021) ni več „zaposlena pri Okrožnem sodišču v Ljubljani“ (kot zastopniku tožene stranke v zadevi I U 616/2021), pač pa je bila s tem dnem imenovana za višjo sodnico na Upravnem sodišču, in da tudi ni konkretiziral in izkazal kakšnih okoliščin, s katerimi bi zaradi pretekle zaposlitve sodnice utemeljil dvom v sodničino nepristranskost (6. točka 70. člena ZPP).
Iz odločbe Ustavnega sodišče U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 o tem vprašanju izhaja, da je z obveznim pravnim zastopanjem za vložitev pritožbe po drugem odstavku 22. člena ZUS-1 zakonodajalec določil način izvrševanja pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave, s katerim se zagotavlja učinkovitost sodstva; da se s tako določenim načinom izvrševanja pravice do pravnega sredstva ne posega v ustavno pravico do pravnega sredstva; in da obvezno pravno zastopanje nima učinkov na samo vsebino procesne pravice do pritožbe. To pa pomeni, da se s samo zakonsko ureditvijo drugega odstavka 22. člena ZUS-1 tožniku ne posega v ustavno pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Lahko pa bi ureditev drugega odstavka 22. člena ZUS-1 pomenila poseg v ustavno pravico pritožnikov iz 22. člena Ustave, ker bi bili ti lahko v neenakopravnem položaju glede na to, ali si lahko zagotovijo obvezno pravno zastopanje. V zvezi s tem pa je Ustavno sodišče v citirani odločbi U-I-69/07 zavzelo stališče, da pravica do pravnega sredstva ni absolutna pravica v tem smislu, da pomeni za stranko pravico do brezplačnega pravnega sredstva, pač pa mora država zagotoviti dejansko dostopnost do pravnega sredstva. S sistemom brezplačne pravne pomoči (pa) je zagotovljeno, da lahko tudi oseba slabega gmotnega položaja pridobi ustreznega pooblaščenca za vložitev pritožbe. Vendar je po presoji sodišča potrebno upoštevati ureditev sistema brezplačne pravne pomoči v ZBPP kot celoti, kar pomeni, da mora prosilec za BPP za dodelitev te pomoči poleg pogoja gmotnega položaja izpolnjevati tudi pogoj iz 24. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - odvetniški stroški - odmera odvetniških stroškov - nagrada za odvetniške storitve - plačilo odvetniških storitev - stroški mediacije - stroški postopka mediacije - mediacijski postopek - stroški za zastopanje na mediacijskem srečanju
Glede na to, da je celo v sodnih postopkih zakonsko dopustno sodelovanje udeležencev s pomočjo komunikacijskih sredstev (na primer zaslišanje strank in drugih udeležencev postopka preko videokonference), sodišče ne vidi razumnega razloga, zakaj se v obravnavanem primeru, upoštevajoč vse opisane okoliščine, ne bi kot izvedba mediacijskega naroka upoštevalo dogovarjanje med strankami, ki je bilo usmerjeno v vsebinsko rešitev sporne zadeve.
ZBPP člen 8, 8-5, 37, 37/2, 37/2-1. ZUP člen 37, 37/1.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - pravno sredstvo - upravni spor - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Ker se po 5. alineji 8. člena ZBPP brezplačna pravna pomoč v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči ne dodeli, to pomeni, da se ne dodeli za nobeno obliko brezplačne pravne pomoči in nobeno fazo upravnega spora (torej tudi ne za postopek s pravnimi sredstvi).
brezplačna pravna pomoč - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj za brezplačno pravno pomoč - oprava posameznih preiskovalnih dejanj - uvedba kazenskega postopka - pravica do obrambe - pravica do poštenega postopka
Ker je tožeča stranka v postopku brezplačne pravne pomoči prosila za dodelitev strokovne pomoči zagovornika v postopku kazensko preiskovalnih dejanj v zvezi s kaznivim dejanjem, za katerega je zagrožena zaporna kazen (122. člen KZ-1), bi ji po presoji sodišča, upoštevaje okoliščine in zahteve c) točke tretjega odstavka 6. člena EKČP, tožena stranka, ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP, morala zagotoviti pravico do poštenega sodnega postopka na način, da bi ji dodelila brezplačno pravno pomoč z zagovornikom, kolikor tožeča stranka izpolnjuje tudi ostale z zakonom predpisane pogoje.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1. ZMZPP člen 68, 69, 70, 73, 76.
zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - verjetni zgled za uspeh - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev tožbe - razumnost zadeve - tuja sodna odločba - ugovor zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbe - zaslišanje prosilca
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP v obliki vložitve ugovora zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbe. Pravilno je presodila, da tožnik v zadevi očitno nima verjetnih izgledov za uspeh. Tožnik je podal le razloge, s katerimi tudi po oceni sodišča v postopku ugovora zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbe ne more uspeti.
brezplačna pravna pomoč - ista upravna zadeva - zavrženje prošnje
Tožnik je dne 14. 7. 2021 zaprosil za dodelitev BPP v individualnem delovnem sporu zoper delodajalca pred pristojnim delovnim sodiščem na prvi stopnji. Prav tako je tožnik v preteklosti že zaprosil za BPP iste vrste, oblike in obsega, ta pa mu je bila s toženkinim sklepom, Bpp 366/2021 z dne 18. 10. 2021, tudi odobrena. Toženka je zato novo tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, upravičeno zavrgla.
zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - objektivni kriterij - presoja verjetnega izgleda za uspeh - zavrnitev tožbe
Glede na to, da je državni tožilec zavrgel kazensko ovadbo, ker je ugotovil, da ni podan utemeljen sum, da je neznani storilec storil naznanjeno kaznivo dejanje, in nadalje glede na to, da tožnica tudi ni podala novih okoliščin in dokazov v zvezi z storitvijo navedenega kaznivega dejanja po neznanem storilcu, s katerimi ne bi razpolagalo že ODT in ki bi mogli vzpostaviti drugačno stališče v smeri očitanega kaznivega dejanja, je tožena stranka ocenila, da so pričakovanja prosilke v konkretnem primeru v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem zadeve. S tem je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da tožničina prošnja nima verjetnega izgleda za uspeh in je utemeljeno zavrnila njeno prošnjo za BPP v konkretni zadevi.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje - osebni stečaj - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni položaj
Pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca se ne upošteva premoženje, s katerim prosilec in njegova družina ne morejo razpolagati, če izkažejo, da te nezmožnosti niso zakrivili po lastni volji, kar se lahko uporabi tudi za primere nezmožnosti razpolaganja z določenim delom dohodka. Ker tožnik ugotovitvi tožene stranke, da je v postopku osebnega stečaja zaradi prezadolženosti ne oporeka, torej ne zatrjuje razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da stečaja in s tem nezmožnosti razpolaganja z delom dohodka ni zakrivil po lastni volji, tudi po presoji sodišča okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo opisane izjeme, niso izkazane.
ZBPP člen 13, 14, 14/2. ZSVarPre člen 1a, 23, 23/4. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/2, 12/2-4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - občasni neperiodični dohodki - družinski člani - darilo
ZSVarPre glede dohodka, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, napotuje na prvi in drugi odstavek 12. člena ZUJPS, ki dohodke, ki se upoštevajo, določa taksativno, kar pomeni, da se med dohodke za ugotovitev materialnega položaja upošteva le tiste, ki so kot taki izrecno navedeni. Organ bi moral izvesti presojo, za katere od občasnih, periodičnih dohodkov (ki se upoštevajo pri materialnem položaju prosilca), šteje konkretne prilive, prispele na račun tožnikove matere. Po opravljeni presoji pa bi moral presoditi, ali se sporni prilivi upoštevajo v dohodke družine.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - zamuda roka
Za presojo pravilnosti odločitve je relevanten obseg odobrene BPP, glede navedenega pa je nesporno, da je bila upravičenki BPP dodeljena za sestavo in vložitve pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, obseg odobrene BPP pa se ne razteza na nadaljnja dejanja v postopku. Glede na navedeno je za zadnje dejanje šteti vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je bilo izvedeno 4. 12. 2019. To pomeni, da je zakonsko predpisani 15-dnevni rok za vrnitev napotnice potekel 19. 12. 2019, tožnica pa je napotnico za plačilo opravljenega dejanja BPP toženki vrnila šele 5. 6. 2020.
ZSKZDČEU-1 člen 8, 8/1, 8/1-10, 24, 24/1. Direktiva (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o brezplačni pravni pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskem postopku ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje (2016) člen 5, 5/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stroški postopka - neposredni učinek direktive
Če direktiva državam članicam nalaga obveznost določenega ravnanja, bi bil njen polni učinek (effet utile) oslabljen, če se posamezniki ne bi mogli sklicevati nanjo pred nacionalnimi sodišči. SEU je dovolilo neposredni učinek v primerih, ko je določba direktive nepogojna, ne predvideva nobene izjeme in je take narave, da ne zahteva sprejetja nobenega akta skupnosti ali države članice. Sodišče sodi, da člen 5 Direktive 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o brezplačni pravni pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskem postopku ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje (2016) te pogoje, glede na to, da je bil ZBPP v katerem je predpisan postopek in materialni pogoji za pridobitev BPP že sprejet, izpolnjuje. Drugačna razlaga bi pomenila, da se zahtevana oseba, četudi je šibkega socialnega položaja, lahko znajde v položaju, ko bo morala stroške zagovornika plačati sama.
izredna brezplačna pravna pomoč - vsebinski preizkus - očitna nerazumnost zadeve
Glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP je doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve. Obseg oziroma meje tega preizkusa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti (obrazložiti razloge za njegovo uporabo) na podlagi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". S tem je po presoji sodišča zakonodajalec jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP: razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.
V skladu s prvo alinejo 1. točke tarifne številke 9 OT se zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega se sme po zakonu izreči zapor do enega leta ali denarna kazen, prizna 100 točk, medtem ko tretja točka tarifne številke 9 določa, da se za pristop na narok v predhodnem postopku ter udeležba na preiskovalnih in drugih uradnih dejanjih izven glavne obravnave, kadar se narok ne opravi, prizna 50 % iz 1. in 2. točke te tarifne številke.
Določbe petega poglavja OT (le te se nanašajo na kazenski postopek) ne utemeljujejo zaključka, da je pregled spisa in posvet s stranko zajet že v postavkah tega poglavja. Ker je navedena storitev zajeta v tarifni številki 39, bi tožena stranka tožniku za navedeno postavko morala priznati priglašene stroške, kakor tudi v zvezi s to postavko priglašene stroške v zvezi z opravljenim delom.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev
Sodišče ugotavlja, da je v predmetnem postopku tožena stranka pomanjkljivo obrazložila izpodbijani sklep, saj ni pojasnila razlogov, ki so jo vodili k zaključku, da za obračun nagrade za opravljanje storitev BPP v konkretnem primeru uporabi tar. št. 23 OT. Tožnica je namreč priglasila nagrado po tar. št. 18/2, ki izrecno predvideva nagrado za postopek za razvezo zakonske zveze, dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo, določitev preživnine in stikov ter določitev preživnine za nepreskrbljenega zakonca. Glede na dejstvo, da je navedena tar. št. kljub spremembi vrste postopka po določbah DZ in ZNP-1 še vedno v veljavi, po presoji sodišča tako vsekakor ne vzdrži stališče tožene stranke, da navedene (delne) zavrnitve priglašene nagrade ni bila dolžna obrazložiti.
Tožnik Državno odvetništvo Republike Slovenije neutemeljeno nasprotuje odločitvi tožene stranke, s katero je prošnji prizadete stranke (prosilca) za odobritev BPP ugodila v obliki pravnega svetovanja glede vložitve ustavne pritožbe zoper kazensko sodbo, saj meni, da je prosilčeva prošnja očitno nerazumna in v nasprotju z načeli pravičnosti, saj z vlaganjem prošenj v več zadevah prosilec zlorablja institut BPP, zaradi česar po njegovi oceni prosilec ni upravičen do BPP.
BPP za pravno svetovanje se dodeli brez ugotavljanja pogojev po 1. - 3. odstavku 24. člena ZBPP, tudi ne glede na ne/razumnost prošnje in ne glede na to, ali je pričakovanje osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti.
brezplačna pravna pomoč - oškodovanec - predkazenski postopek - oškodovanec kot priča - izpolnjevanje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke, s katero je prošnji prosilke za odobritev BPP kot oškodovanki v kazensko preiskovalnem postopku ugodila.
Ker ima oškodovanec pravico do pravne pomoči že v predkazenskem postopku, še posebno žrtve nasilja v družini, je tudi 24. člen ZBPP v zvezi s 7. členom ZBPP po mnenju sodišča treba razlagati tako, da ima oškodovanka v zadevi v zvezi z nasiljem v družini verjetne izglede za uspeh, da se tega postopka udeležuje s svojim zagovornikom, ki ga pridobi v sklopu BPP kot oseba, ki prejema denarno socialno pomoč, saj bo s pomočjo pravnega strokovnjaka lahko poskrbela za zaščito svojih pravic tudi v predkazenskem postopku.