brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Z izpodbijano odločbo je organ odločil o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z vložitvijo izrednih pravnih sredstev zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1432/2021-15 z dne 7. 12. 2021, s katero je Upravno sodišče odločilo o tožnikovi tožbi zoper odločbo Upravnega sodišča RS št. Bpp 154/2021 z dne 17. 8. 2021, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep tega sodišča I U 614/2021 z dne 9. 7. 2021. Navedene ugotovitve pomenijo izpolnitev zakonskega dejanskega stanja, ki izhaja iz določbe pete alineje 8. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Kadar je bilo o vlagateljevem pravnem razmerju že pravnomočno odločeno, vlagatelj pobude za oceno ustavnosti predpisa ne more doseči spremembe svojega pravnega položaja, ki iz te, pravnomočne sodbe izhaja. Dosegel bi ga lahko le, če bi Ustavno sodišče ugodilo njegovi ustavni pritožbi in pravnomočno sodbo razveljavilo (59. člen ZUstS). Ustavna pritožba pa v obravnavani zadevi ni bila vložena.
brezplačna pravna pomoč - poziv k dopolnitvi vloge - nepopolna vloga - zavrženje vloge - kazenski postopek - napačna uporaba materialnega prava
ZKP in ZBPP se ne izključujeta, temveč z vidika ureditve BPP pomeni ureditev iz 97. člena ZKP lex specialis, tako da bi bilo neživljenjsko in tudi v nasprotju s načeli obveznega zastopanja v kazenskem postopku, če bi obdolženec moral najprej obvestiti sodišče v kazenski zadevi, ki bi nato razrešilo odvetnika, postavljenega po uradni dolžnosti, nato pa bi obdolženec šele takrat lahko vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - obnovitev postopka - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh
Kot obnovitveni razlog v predmetni zadevi je tožnik uveljavljal krivo izpovedbo prič ob sklicevanju na prvi odstavek 410. člena ZKP, vendar pa je potrebno v tem primeru upoštevati tudi drugi odstavek 410. člena ZKP, ki jasno in nedvoumno določa, da se mora v primerih iz 1. točke prvega odstavka 410. člena ZKP dokazati s pravnomočno sodno odločbo, da so osebe spoznane za krive zatrjevanih kaznivih dejanj.
brezplačna pravna pomoč - odvetniške storitve - nagrada za odvetniške storitve - datum opravljene storitve - napotnica - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - pravočasnost - neobrazložena odločba
Tožena stranka razlogov, zakaj šteje, da je tožnica storitev opravila z dnem razglasitve sodbe in ne z dnem vročitve njenega pisnega odpravka, ni pojasnila in zato pravilnosti njene odločitve o prepozni vrnitvi napotnice ni mogoče preizkusiti, s tem pa tudi ne odgovoriti na tožbene ugovore. Obrazložitev, ki ne omogoča preizkusa pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve, pa je bistvena kršitev določb upravnega postopka in razlog za odpravo izpodbijanega sklepa.
Odvetnik, ki v lastni zadevi nastopa kot tožnik ali toženec in za zastopanje ne pooblasti drugega odvetnika, nima pravice do povračila stroškov po Zakonu o odvetništvu oziroma Odvetniški tarifi.
brezplačna pravna pomoč - sodni postopek - kazenski postopek - preiskava
Kljub temu, da se posamezna preiskovalna dejanja izvajajo pred uvedbo kazenskega postopka, o njihovi izvedbi v skladu s 431. členom ZKP odloča sodnik posameznik (tj. sodišče), izvedba teh dejanj pa lahko neposredno vpliva na odločitev o uvedbi kazenskega postopka (toženka sama navaja, da so ta dejanja v pomoč upravičenemu tožilcu pri odločitvi, ali naj vloži obtožni predlog) ter na nadaljnji kazenski postopek. Ob upoštevanju navedenega je po presoji sodišča 7. člen ZBPP, izhajajoč iz pravnih jamstev v kazenskem postopku, kot so konkretizirana v drugi alineji 29. člena Ustave in c točki tretjega odstavka 6. člena EKČP, treba razlagati na način, da se BPP lahko dodeli tudi osumljencu kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena zaporna kazen, za pravno svetovanje in zastopanje v fazi izvajanja posameznih preiskovalnih dejanj.
Toženka bi morala sporno vlogo presoditi v smeri, ali je pooblaščenec upravičenca konkretizirano odgovoril na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, saj ZPP nima določbe, ki bi prepovedovala stranki, da odgovori na navedbe nasprotne stranke. Razlogi, s katerimi je toženka utemeljila nepotrebnost druge pripravljalne vloge, so izven materialne določbe prvega odstavka 155. člena ZPP, pri čemer pa je izostala presoja, ki je glede na navedeno določbo zahtevana.
Tožnik je za preložitev naroka zaprosil iz razlogov, ki so bili na njegovi strani (tisti čas se je udeležil še druge obravnave pred drugim sodiščem). Takšna okoliščina pa onemogoča, da bi tožnik kot odvetnik lahko zahteval nagrado za sestavo takšne vloge. V nasprotnem primeru bi namreč upravičencu do BPP zaračunal storitev, ki vsaj iz strani slednjega ni bila potrebna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč
Tožnik bi moral v prošnji za BPP o zadevi navesti ne le opr. št., pod katero zadevo vodi sodišče, in da želi BPP za pritožbo oziroma za zastopanje v pritožbenem postopku, pač pa tudi dejstva in okoliščine, na podlagi katerih bi organ za BPP lahko ocenil, ali bi tožnik s pritožbo lahko uspel. Kot izhaja iz tožnikove prošnje za BPP, ta take vsebine nima.
Za ugotovitev, da je izpolnjen vsebinski pogoj po 24. členu ZBPP, ne zadostuje, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegove družino življenjskega pomena (druga alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), kot zmotno meni tožnik. Izpolnjen mora namreč biti še kriterij, da zadeva ni očitno nerazumna (po prvi alineji prvega odstavka 24. člena).
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Prosilec mora zato, da bi organ lahko presodil, ali ima zadeva, v zvezi s katero prosi za dodelitev BPP, sploh kakšne izglede za uspeh, pojasniti svojo vlogo. Sodišče se s tako razlago strinja. Čeprav je prosilec praviloma prava neuka stranka, pa je od njega kljub temu mogoče pričakovati, da vsaj laično nakaže okoliščine, iz katerih izhaja, da so kršene njegove pravice, in ki bi lahko kazale na to, da je v zadevi smiselno začeti postopek, se ga udeleževati in vlagati pravna sredstva. Tudi 140. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, ki se skladno z drugim odstavkom 34. člena ZBPP uporablja v zadevah BPP) prosilcu nalaga, da svojo prošnjo ustrezno, pa čeprav laično, utemelji.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
Glede na nesporno dejstvo, da je predmetni kazenski postopek na prvi stopnji že zaključen, prosilec pa je tako po svojem pooblaščencu kot sam zoper sodbo vložil pritožbo, je po mnenju sodišča dodelitev brezplačne pravne pomoči v predmetni zadevi v obliki, kot jo zahteva tožnik, torej za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v že zaključenem kazenskem postopku nerazumna in tako ni izpolnjen vsebinski kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
ZBPP člen 14, 41, 42. ZDR-1 člen 129. ZUP člen 35, 37, 253, 253/2.
brezplačna pravna pomoč - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - prepovedi reformatio in peius - pravica do izjave - premoženjski cenzus - izločitev uradne osebe
Sodišče se s tožnikom ne strinja, da bi toženka kršila prepoved reformatio in peius. Taka prepoved toženke, ki je v prvem ponovnem postopku odločila, da tožniku upravičenost do BPP preneha 11. 5. 2021, pa je bila ta odločba s sodbo I U 931/2021 z dne 13. 7. 2021 nato odpravljena kot nezakonita, zadeva pa vrnjena v ponovni postopek, ni vezala. Taka prepoved veže, ob pogojih iz drugega odstavka 253. člena ZUP, le drugostopenjski organ v pritožbenem postopku.
Tožnik po presoji sodišča neutemeljeno zatrjuje, da ni bil dolžan seznanjati toženke o spremembah v dohodkih, saj nasprotno izhaja iz drugega in tretjega odstavka 41. člena ZBPP.
Iz prvega odstavka 41. člena ZBPP izhaja, da mora upravičenec pogoje za dodelitev BPP izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta dodeljena, iz prvega odstavka 42. člena pa še, da se začne postopek ugotavljanja upravičenosti do BPP po uradni dolžnosti, kadar se ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo, in po logiki stvari je to v predmetnem primeru povečanje tožnikovih dohodkov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - začetek kazenskega postopka - pravica do obrambe - preiskovalni postopek - oprava posameznih preiskovalnih dejanj - uvedba kazenskega postopka
Tožnik je zaprosil za brezplačno pravno pomoč v fazi posameznih preiskovalnih dejanj Okrajnega sodišča. Ker se rezultat preiskovalnih dejanj lahko uporabi v kasnejšem kazenskem postopku, je prav zato v interesu pravičnosti, da se prosilcu tudi v tej fazi postopka omogoči brezplačno zastopanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek
V obravnavanem primeru gre za zadevo, ki se (še) ne obravnava v kazenskem postopku, pač pa pri policijski postaji, katera šele zbira obvestila in tako ne gre za sodni postopek, za katerega bi bilo mogoče odobriti brezplačno pravno pomoč
finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni položaj - vrednost nepremičnin - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku
Tožniku v obravnavanem primeru pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki jih je tožena stranka ugotovila po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev. Tožnik se je o navedenih razlogih lahko izjasnil šele v upravnem sporu, v katerem je očitek nepopolne ugotovitve dejanskega stanja utemeljeval s podatkom, da upoštevane nepremičnine predstavljajo nepremičnine, ki so obremenjene s preužitkarsko pogodbo in je zaradi tega njihova vrednost bistveno manjša.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pritožba - zamuda roka za vložitev tožbe - verjeten izgled za uspeh
Tožnik je zaprosil za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep z dne 24. 8. 2021, s katerim je sodišče zaradi zamude roka kot prepozno zavrglo tožnikovo tožbo. Tožena stranka je glede na okoliščine sprejela pravilen zaključek, da tožnik z vložitvijo pritožbe zoper sklep z dne 24. 8. 2021 nima verjetnih izgledov za uspeh.
stroški brezplačne pravne pomoči - spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - odmera stroškov zastopanja - pravni interes - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Za vsakega tožnika je bila izdana svoja odločba o Bpp, zato bi moral organ za Bpp o stroških oziroma stroškovniku odločiti za vsakega prosilca oz. tožnika posebej, česar pa ni storil, temveč je odločil o enotnih stroških v skupnem znesku, zato je izpodbijani akt nepravilen in nejasen. Tožena stranka bi morala natančno precizirati, kolikšni stroški zastopanja iz naslova Bpp so bili odmerjeni izvajalcu Bpp za vsakega od upravičencev po dveh odločbah Bpp, ne pa mu odmerjati skupnih stroškov za oba upravičenca. Zato je v tem delu izpodbijani akt neobrazložen in se ga ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni položaj - občasni neperiodični dohodki - možnost razpolaganja z nepremičnino
Tožnik ni izkazal, da s podjetjem in z rančem ne more razpolagati, kakor tudi ne, da ne bi mogel razpolagati z omenjenim premoženjem iz razlogov, ki so zunaj njegovega vpliva.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje - izvršilni postopek - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP
Po četrti alineji 8. člena ZBPP se BPP ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo. Vrhovno sodišče je v zadevi X Ips 49/2020 odločilo, da je treba to določbo razlagati tako, da je mogoče dolžniku v izvršilnem postopku dodeliti BPP tudi za sestavo in vložitev pritožbe zoper odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi.
ZBPP člen 43, 48, 49. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6, 36/2.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - povračilo stroškov in izplačilo nagrade odvetniku - tožba v upravnem sporu - pravni interes za vložitev tožbe
Ker ZBPP predvideva primere, ko je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti sredstva, plačana iz naslova brezplačne pravne pomoči (43., 48. in 49. člen ZBPP), bi imela tožeča stranka kot upravičenka do brezplačne pravne pomoči pravni interes za vložitev tožbe le, če bi bila z izpodbijanim sklepom odvetnici priznana nagrada, tožeča stranka pa bi menila, da je nagrada za opravljene storitve brezplačne pravne pomoči odmerjena previsoko.