V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je obrazložen le tisti del zahtevka tožnice, v katerem je predlogu za odmero stroškov tožena stranka ugodila, ni pa obrazložen zavrnilni del sklepa. Ker obrazložitve v tem delu ni, je v zavrnilnem delu sklep tako pomanjkljiv, da se ga ne da preizkusiti, saj niso obrazloženi razlogi za zavrnitev.
Po presoji sodišča za odločitev v tej zadevi ni bistveno, da posamezna preiskovalna dejanja niso del kazenskega postopka, temveč je pomembno le, da gre tudi v tem primeru za sodni postopek oziroma da gre za postopek sodnega varstva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - delna ugoditev prošnji - zastopanje oškodovanca v kazenskem postopku - izvajanje posameznih preiskovalnih dejanj - oprava posameznih preiskovalnih dejanj - obvestilo oškodovancu o pravici do nadaljevanja pregona zoper obdolženca - vrnitev napotnice strokovni službi za brezplačno pravno pomoč
Zgolj navedba, da se BPP ne dodeli, ker ni jasno, ali bo vložen obtožni predlog, glede na naravo poteka kazenskega postopka na prvi stopnji po oceni sodišča ni utemeljena, saj tožnik upravičeno navaja, da njemu ne bo znano, kdaj bo obtožni predlog vložen, prav tako ni navedenega utemeljenega razloga, zakaj tožnik ne bi bil upravičen do dodelitve BPP tudi za morebitno nadaljevanje postopka na prvi stopnji, sploh ob upoštevanju pravic, ki jih ima kot oškodovanec v kazenskem postopku. Nenazadnje, kolikor obtožni predlog v predmetni zadevi ne bo vložen, stroški niti ne bodo nastali in bo tožena stranka zavezana zgolj k izplačilu stroškov iz postopka kazensko preiskovalnih dejanj, tožeča stranka pa na ta način ne bo zamudila roka za vrnitev napotnice.
brezplačna pravna pomoč - upravni spor - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Po peti alineji 8. člena ZBPP se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP.
Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu. Na to kaže zakonsko besedilo, ki izključitev dodelitve BPP ne omejuje le na postopek upravnega spora na prvi stopnji brez pravnih sredstev, temveč na upravni spor kot celoto, ki pojmovno zajema tudi pravna sredstva. Kot pa je tudi pravilno povzel že organ za BPP, gre za t.i. veriženje prošenj za BPP tudi v primerih, ko prosilec zaproša za BPP za vložitev tožbe zoper odločbo o BPP, ki jo je izdal drug pristojni organ (tj. organ drugega sodišča), kot v tem primeru.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - nerazumljiva vloga - poziv na dopolnitev
Na podlagi kronologije poteka dodeljevanja odvetnika tožniku in dejstva, da je ob vložitvi prošnje z dne 7. 12. 2021 dodeljenega odvetnika že imel, je bila prošnja z dne 7. 12. 2021 kot prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nerazumljiva, saj iz vlog ni bilo razumljivo kaj tožnik ob že določenem odvetniku, želi. Z vlogo bi zato organ moral ravnati kot z nerazumljivo vlogo.
ZUP člen 37, 37/1, 67, 67/1, 67/2. ZBPP člen 32, 32/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna in nerazumljiva vloga - dopolnitev vloge - izločitev uradne osebe - razlogi za izločitev uradne osebe - zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Ne glede na navedbo v dopisu, da tožnik vlaga prošnjo za dodelitev osebe z opravljenim pravniškim državnim izpitom zoper vse postopke, ki so zapisani v sklepu, ni razumljivo, ali tožnik vlaga hkrati tudi pritožbo zoper ta sklep in za katera pravna dejanja sploh želi dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede na navedeno, je tožena stranka tožnika pravilno pozvala k dopolnitvi vloge, tožnik pa je bil tudi opozorjen na posledice, če vloge ne bo ustrezno dopolnil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izločitev uradne osebe - razlogi za izločitev uradne osebe - verjetni zgled za uspeh - verjetnost uspeha v upravnem sporu - objektivni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči
V skladu s prvim odstavkom 37. člena ZUP lahko sicer stranka zahteva izločitev uradne osebe tudi v primeru, kadar druge okoliščine vzbujajo dvom o njeni nepristranosti, vendar pa zgolj dejstvo, da je predsednica sodišča odločala o več zadevah, v katerih je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči, še ne pomeni, da bi bila sodnica kot uradna oseba zaradi tega „okužena“. Do večkratnega odločanja o tožnikovih vlogah je namreč prišlo iz razloga, ker je tožnik podal večje število vlog, na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZBPP pa o dodelitvi brezplačne pravne pomoči odloča predsednik specializiranega sodišča prve stopnje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski člani
Ker sta tožnikova starša ločena, bi morala toženka, upoštevaje določbo tretjega odstavka 10. člena ZUPJS, upoštevati, da družina šteje dva družinska člana in upoštevati le dohodke tožnika in njegove mame, tega pa toženka ni storila. Ne glede na navedeno sodišče ugotavlja, da upoštevanje očeta kot družinskega člana na pravilnost in zakonitost odločitve o zavrnitvi zahteve za dodelitev BPP ni vplivalo. Upoštevaje neosporavani povprečni mesečni dohodek tožnika (256,93 EUR) in povprečni mesečni dohodek mame (1.709,14 EUR), bi mesečni dohodek tožnika ob upoštevanju le dveh družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje znašal 983,035 EUR in torej še bolj presegal višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Z izpodbijano odločbo je organ odločil o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z vložitvijo izrednih pravnih sredstev zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1432/2021-15 z dne 7. 12. 2021, s katero je Upravno sodišče odločilo o tožnikovi tožbi zoper odločbo Upravnega sodišča RS št. Bpp 154/2021 z dne 17. 8. 2021, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep tega sodišča I U 614/2021 z dne 9. 7. 2021. Navedene ugotovitve pomenijo izpolnitev zakonskega dejanskega stanja, ki izhaja iz določbe pete alineje 8. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Kadar je bilo o vlagateljevem pravnem razmerju že pravnomočno odločeno, vlagatelj pobude za oceno ustavnosti predpisa ne more doseči spremembe svojega pravnega položaja, ki iz te, pravnomočne sodbe izhaja. Dosegel bi ga lahko le, če bi Ustavno sodišče ugodilo njegovi ustavni pritožbi in pravnomočno sodbo razveljavilo (59. člen ZUstS). Ustavna pritožba pa v obravnavani zadevi ni bila vložena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - obnovitev postopka - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh
Kot obnovitveni razlog v predmetni zadevi je tožnik uveljavljal krivo izpovedbo prič ob sklicevanju na prvi odstavek 410. člena ZKP, vendar pa je potrebno v tem primeru upoštevati tudi drugi odstavek 410. člena ZKP, ki jasno in nedvoumno določa, da se mora v primerih iz 1. točke prvega odstavka 410. člena ZKP dokazati s pravnomočno sodno odločbo, da so osebe spoznane za krive zatrjevanih kaznivih dejanj.
brezplačna pravna pomoč - poziv k dopolnitvi vloge - nepopolna vloga - zavrženje vloge - kazenski postopek - napačna uporaba materialnega prava
ZKP in ZBPP se ne izključujeta, temveč z vidika ureditve BPP pomeni ureditev iz 97. člena ZKP lex specialis, tako da bi bilo neživljenjsko in tudi v nasprotju s načeli obveznega zastopanja v kazenskem postopku, če bi obdolženec moral najprej obvestiti sodišče v kazenski zadevi, ki bi nato razrešilo odvetnika, postavljenega po uradni dolžnosti, nato pa bi obdolženec šele takrat lahko vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - odvetniške storitve - nagrada za odvetniške storitve - datum opravljene storitve - napotnica - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - pravočasnost - neobrazložena odločba
Tožena stranka razlogov, zakaj šteje, da je tožnica storitev opravila z dnem razglasitve sodbe in ne z dnem vročitve njenega pisnega odpravka, ni pojasnila in zato pravilnosti njene odločitve o prepozni vrnitvi napotnice ni mogoče preizkusiti, s tem pa tudi ne odgovoriti na tožbene ugovore. Obrazložitev, ki ne omogoča preizkusa pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve, pa je bistvena kršitev določb upravnega postopka in razlog za odpravo izpodbijanega sklepa.
Odvetnik, ki v lastni zadevi nastopa kot tožnik ali toženec in za zastopanje ne pooblasti drugega odvetnika, nima pravice do povračila stroškov po Zakonu o odvetništvu oziroma Odvetniški tarifi.
brezplačna pravna pomoč - sodni postopek - kazenski postopek - preiskava
Kljub temu, da se posamezna preiskovalna dejanja izvajajo pred uvedbo kazenskega postopka, o njihovi izvedbi v skladu s 431. členom ZKP odloča sodnik posameznik (tj. sodišče), izvedba teh dejanj pa lahko neposredno vpliva na odločitev o uvedbi kazenskega postopka (toženka sama navaja, da so ta dejanja v pomoč upravičenemu tožilcu pri odločitvi, ali naj vloži obtožni predlog) ter na nadaljnji kazenski postopek. Ob upoštevanju navedenega je po presoji sodišča 7. člen ZBPP, izhajajoč iz pravnih jamstev v kazenskem postopku, kot so konkretizirana v drugi alineji 29. člena Ustave in c točki tretjega odstavka 6. člena EKČP, treba razlagati na način, da se BPP lahko dodeli tudi osumljencu kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena zaporna kazen, za pravno svetovanje in zastopanje v fazi izvajanja posameznih preiskovalnih dejanj.
Toženka bi morala sporno vlogo presoditi v smeri, ali je pooblaščenec upravičenca konkretizirano odgovoril na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, saj ZPP nima določbe, ki bi prepovedovala stranki, da odgovori na navedbe nasprotne stranke. Razlogi, s katerimi je toženka utemeljila nepotrebnost druge pripravljalne vloge, so izven materialne določbe prvega odstavka 155. člena ZPP, pri čemer pa je izostala presoja, ki je glede na navedeno določbo zahtevana.
Tožnik je za preložitev naroka zaprosil iz razlogov, ki so bili na njegovi strani (tisti čas se je udeležil še druge obravnave pred drugim sodiščem). Takšna okoliščina pa onemogoča, da bi tožnik kot odvetnik lahko zahteval nagrado za sestavo takšne vloge. V nasprotnem primeru bi namreč upravičencu do BPP zaračunal storitev, ki vsaj iz strani slednjega ni bila potrebna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč
Tožnik bi moral v prošnji za BPP o zadevi navesti ne le opr. št., pod katero zadevo vodi sodišče, in da želi BPP za pritožbo oziroma za zastopanje v pritožbenem postopku, pač pa tudi dejstva in okoliščine, na podlagi katerih bi organ za BPP lahko ocenil, ali bi tožnik s pritožbo lahko uspel. Kot izhaja iz tožnikove prošnje za BPP, ta take vsebine nima.
Za ugotovitev, da je izpolnjen vsebinski pogoj po 24. členu ZBPP, ne zadostuje, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegove družino življenjskega pomena (druga alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), kot zmotno meni tožnik. Izpolnjen mora namreč biti še kriterij, da zadeva ni očitno nerazumna (po prvi alineji prvega odstavka 24. člena).
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Prosilec mora zato, da bi organ lahko presodil, ali ima zadeva, v zvezi s katero prosi za dodelitev BPP, sploh kakšne izglede za uspeh, pojasniti svojo vlogo. Sodišče se s tako razlago strinja. Čeprav je prosilec praviloma prava neuka stranka, pa je od njega kljub temu mogoče pričakovati, da vsaj laično nakaže okoliščine, iz katerih izhaja, da so kršene njegove pravice, in ki bi lahko kazale na to, da je v zadevi smiselno začeti postopek, se ga udeleževati in vlagati pravna sredstva. Tudi 140. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, ki se skladno z drugim odstavkom 34. člena ZBPP uporablja v zadevah BPP) prosilcu nalaga, da svojo prošnjo ustrezno, pa čeprav laično, utemelji.
ZBPP člen 14, 41, 42. ZDR-1 člen 129. ZUP člen 35, 37, 253, 253/2.
brezplačna pravna pomoč - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - prepovedi reformatio in peius - pravica do izjave - premoženjski cenzus - izločitev uradne osebe
Sodišče se s tožnikom ne strinja, da bi toženka kršila prepoved reformatio in peius. Taka prepoved toženke, ki je v prvem ponovnem postopku odločila, da tožniku upravičenost do BPP preneha 11. 5. 2021, pa je bila ta odločba s sodbo I U 931/2021 z dne 13. 7. 2021 nato odpravljena kot nezakonita, zadeva pa vrnjena v ponovni postopek, ni vezala. Taka prepoved veže, ob pogojih iz drugega odstavka 253. člena ZUP, le drugostopenjski organ v pritožbenem postopku.
Tožnik po presoji sodišča neutemeljeno zatrjuje, da ni bil dolžan seznanjati toženke o spremembah v dohodkih, saj nasprotno izhaja iz drugega in tretjega odstavka 41. člena ZBPP.
Iz prvega odstavka 41. člena ZBPP izhaja, da mora upravičenec pogoje za dodelitev BPP izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta dodeljena, iz prvega odstavka 42. člena pa še, da se začne postopek ugotavljanja upravičenosti do BPP po uradni dolžnosti, kadar se ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo, in po logiki stvari je to v predmetnem primeru povečanje tožnikovih dohodkov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
Glede na nesporno dejstvo, da je predmetni kazenski postopek na prvi stopnji že zaključen, prosilec pa je tako po svojem pooblaščencu kot sam zoper sodbo vložil pritožbo, je po mnenju sodišča dodelitev brezplačne pravne pomoči v predmetni zadevi v obliki, kot jo zahteva tožnik, torej za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v že zaključenem kazenskem postopku nerazumna in tako ni izpolnjen vsebinski kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - začetek kazenskega postopka - pravica do obrambe - preiskovalni postopek - oprava posameznih preiskovalnih dejanj - uvedba kazenskega postopka
Tožnik je zaprosil za brezplačno pravno pomoč v fazi posameznih preiskovalnih dejanj Okrajnega sodišča. Ker se rezultat preiskovalnih dejanj lahko uporabi v kasnejšem kazenskem postopku, je prav zato v interesu pravičnosti, da se prosilcu tudi v tej fazi postopka omogoči brezplačno zastopanje.