brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetnika - javni interes - aktivna legitimacija
Tožeča stranka bi kot upravičenka do brezplačne pravne pomoči imela pravni interes za vložitev tožbe le, če bi bila z izpodbijanim sklepom odvetnici priznana nagrada, tožeča stranka pa bi menila, da je nagrada za opravljene storitve brezplačne pravne pomoči odmerjena previsoko.
ZBPP člen 30, 30/6, 30/8, 39, 39/4, 40, 40/3. ZUP člen 37, 37/2, 37/2-7.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - kazenski postopek - pogajanja o priznanju krivde - samostojna storitev odvetnika - neobrazložena odločba
Glede na določbe OT se tar. št. 39 uporabi le, če gre za samostojno storitev, ki ni zajeta v drugih tarifnih številkah. Tožnik s tem v zvezi navaja, da pogajanja na Specializiranem državnem tožilstvu predstavljajo dejansko sestanek, na katerem se izvedejo pogajanja ter da gre za samostojno storitev, kar potrjuje predmetna odločba o dodelitvi BPP, iz izreka katere izhaja, da je bila BPP upravičencu dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje ter za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred Specializiranim državnim tožilstvom.
Sodišče ugotavlja, da organ za BPP v izpodbijanem sklepu, ob navedenem obsegu odobrene BPP upravičencu, kot izhaja iz izreka odločbe Bpp 1797/2018 s 4. 7. 2018, ni pojasnil, zakaj je tožniku nagrado za zastopanje na naroku za izvedbo postopka pogajanj na Specializiranem državnemu tožilstvu za sklenitev sporazuma o delnem priznanju krivde 9. 7. 2018 priznal po drugi alineji tar. št. 9.1 OT in ne po drugi alineji tar. št. 39.1 OT, kot je to izrecno uveljavljal tožnik. Prav tako iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj mu ni priznal urnine po drugem odstavku 6. členu OT za čakanje, ki jo je tožnik v okviru tega naroka prav tako priglasil.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izvršilni postopek
Ker tožnica želi BPP za „pregled zadeve, pravno svetovanje in vložitev pritožbe v roku 8 dni“ zoper sklep Okrajnega sodišča v Radovljici opr. št. I 121/2019 z dne 17. 11. 2021, s katerim so bile, že po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, zavržene njene vloge „ugovor s pritožbo“ zoper dražbene razglase v omenjeni izvršilni zadevi, je toženka na podlagi 24. člena in 8. člena ZBPP utemeljeno odločila, da tožnica do BPP za to procesno dejanje ni upravičena.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - neobrazloženost
Tožena stranka v obrazložitvi sklepa ni obrazložila, zakaj je za nekatere posamezne opravljene storitve priznala manj točk, kot pa je bilo priglašenih. Ker obrazložitve v tem delu ni, je sklep tako pomanjkljiv, da se ga ne da preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - družinski član prosilca - nepopolna vloga - dopolnjevanje vloge - podatki iz uradne evidence
Organ je razpolagal z enotno matično številko tožnikove žene, ki si jo je pridobil sam iz uradnih evidenc, zato prošnje tožnika (čeprav je ta po pozivu ni dopolnil) ne bi smel zavreči kot nepopolne, pač pa bi moral o prošnji po pridobitvi podatkov o materialnem stanju tožnikove žene odločiti po vsebini. Organ namreč od prosilca ne sme zahtevati podatkov in dokazil, ki si jih lahko priskrbi sam po uradni dolžnosti na podlagi zakonskega pooblastila.
ZBPP člen 11, 11/1, 26, 26/1, 26/1-9, 26/5, 26/5-1. ZPP člen 249, 249/1.
brezplačna pravna pomoč - odločba o zavrnitvi dodelitve brezplačne pravne pomoči - stroški - oprostitev plačila stroškov za izvedenca - čas nastanka stroškov - sodni izvedenec - sodni izvedenec -stroški izvedenca - izvedba dokaza z izvedencem - zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi - ustno zaslišanje izvedenca
Stroški pravdnega postopka z izvedbo dokazov nastanejo, ko so ti dokazi izvedeni, kar pomeni, da so stroški podaje izvedenskega mnenja nastali takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, v tem primeru izvedensko mnenje ustno podano na naroku, s sklepom sodišča o stroških podaje izvedenskega mnenja pa so bili (že nastali) stroški izvedenca (le) odmerjeni.
ZBPP člen 13. ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-2. DZ člen 183.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski pogoj - družinski član prosilca - vzdrževan družinski član - otrok, ki se šola
Če je šolanje tožnikovega sina šteti kot redno izobraževanje in slednji ni zaposlen, je treba pri ugotavljanju premoženjskega pogoja tožnika tudi njegovega sina šteti kot otroka, ki ga tožnik preživlja v smislu 2. točke prvega odstavka 10. člena ZUPJS. Pri tem ni pomemben naziv izobraževanja (redno, izredno, ob delu itd., kot je določena vrsta šolanja opredeljena v zakonu), pač pa dejansko redno šolanje otroka po polnoletnosti.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - skrajšani ugotovitveni postopek - pravica do izjave - sodna poravnava
Zaradi izvedenega skrajšanega ugotovitvenega postopka tožnica pred izdajo izpodbijane odločbe ni imela možnosti ugovarjati ugotovljenemu dejanskemu stanju, čeprav bi to možnost morala imeti.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - pripor - pravna sredstva
Ker je bila v konkretnem primeru BPP upravičencu dodeljena za celotni postopek pred sodiščem prve stopnje, ta po mnenju sodišča zajema tudi vlaganje vlog in pravnih sredstev zoper procesne odločitve, sprejete v okviru postopka, ki se vodi pred sodiščem prve stopnje, vse do končne odločitve v tem postopku. V takšnih primerih se torej upravičencu za vložitev pravnih sredstev v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora ne odobri BPP za vsako posamezno pravno sredstvo posebej, saj le-ta spadajo v okvir odobrene BPP za zastopanje na prvi stopnji kazenskega postopka.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3, 32. ZUP člen 66, 67, 138.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj za dodelitev bpp - ocena verjetnosti izgleda za uspeh - vsebina vloge - Državno odvetništvo
Ker je v konkretni zadevi v prošnji prizadeta stranka navedla le opravilno številko zadeve, v zvezi s katero je zaprosila za BPP, sodišče ugotavlja, da bi pred odločitvijo o ne/izpolnjevanju objektivnega pogoja za dodelitev BPP organ za BPP moral tožnico pozvati k dopolnitvi njene prošnje, saj bi se le tako lahko prepričal o ne/izpolnjevanju pogojev, predvsem glede ne/razumnosti zadeve.
brezplačna pravna pomoč - dohodek prosilca - zmotna uporaba materialnega prava
Toženka v izpodbijani odločbi navaja, da je tožnik vložil prošnjo 18. 3. 2022, torej že v času, ko je bil kot osnovni znesek minimalnega dohodka določen znesek 421,89 EUR. Tožnik zato pravilno opozarja, da bi morala toženka ugotavljati, ali njegov povprečni trimesečni dohodek presega 843,78 EUR in ne 804,36 EUR, pri čemer sodišče dodaja, da to velja pod pogojem, da je tožnik samska oseba, česar toženka v izpodbijani odločbi ni ugotovila, je pa za tožnika očitno nesporno.
brezplačna pravna pomoč - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je neposredna na zakon ali drugi predpis oprta osebna korist. Stranka mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njeni tožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje vloge - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke za vložitev tožbe - pravni interes - zavrženje tožbe
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je neposredna na zakon ali drugi predpis oprta osebna korist. Stranka mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njeni tožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči (tako sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 142/2021 z dne 13. 10. 2021 in drugi).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Organ za BPP pravilno šteje, da iz citiranih določb izhaja, da prosilcu ne pripada pravna pomoč za katerokoli pravno storitev oziroma za strokovno pomoč v nekem postopku že zato, ker izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP po 13. členu ZBPP. Organ za BPP je tako dolžan ugotoviti tudi, ali zadeva, zaradi katere prosilec prosi za BPP, ni očitno nerazumna oziroma mora oceniti, ali ima prosilec verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek, se ga udeleževati ali vložiti pravno sredstvo. Ne gre za odločanje o utemeljenosti pravnega sredstva, ki ga želi vložiti prosilec za BPP. Temveč gre za oceno, ali je glede na konkretne okoliščine primera, z razlogi kot jih zatrjuje prosilec, razumno pričakovati uspeh v konkretnem postopku, ali pa iz prošnje izhaja, da to ni verjetno. Gre torej za tehtanje, ali razlogi, ki jih v okoliščinah posameznega primera navaja prosilec (vsaj) verjetno govorijo v prid uspehu v postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - razumnost zadeve
V obravnavani zadevi tožnik ni vložil ustavne pritožbe. Posledično ni izkazal pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijanih določb KZ-1. Ni verjetno, da bo s svojo pobudo uspel; ustavno sodišče jo bo zavrglo. Povedano še drugače, v primerih s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, izid ni bil pozitiven (tretji odstavek 24. člena ZBPP). Zadeva torej očitno ni razumna (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stroški izvedenine - stroški nasprotne stranke
Odločitev v izpodbijani odločbi, s katero je bila zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je pravilna. Dodeljena brezplačna pravna pomoč namreč ne pokriva stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke.
brezplačna pravna pomoč - obseg presoje organa za brezplačno pravo pomoč - očitno nerazumna zadeva
Tožena stranka se je opredeljevala do tega, da tožnik glede na obrazložitev sodbe višjega sodišča nima možnosti za uspeh, pri čemer iz odločbe ni razvidno, da bi vpogledala tudi v pritožbo tožnika. Tožnik je v prošnji za brezplačno pravno pomoč konkretno navedel, kaj bo uveljavljal v zahtevi za varstvo zakonitosti, očital je, da v določenem delu sodba višjega sodišča ni obrazložena in da je sodba sama s sabo v nasprotju, pri čemer je tudi navedel, v katerem delu naj bi bila sama s sabo v nasprotju. To samo po sebi sicer še ne pomeni, da bi z zahtevo za varstvo zakonitosti v vsakem primeru uspel, ni pa mogoče trditi, da je že na prvi pogled očitno, da z zahtevo za varstvo zakonitosti nikakor ne more uspeti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP
ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje (prepoveduje) vlaganje prošenj za brezplačno pravno pomoč v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanja v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu.
ZBPP člen 10, 10/1, 10/1-2, 10/1-3. ZUP člen 9, 9/1, 129, 129/1, 129/1-2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-c.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tujec - vzajemnost - dokazovanje vzajemnosti - pravica do izjave - dovoljenje za začasno prebivanje - začasno prebivališče - zapor - pravica do poštenega sojenja
Organ s sklepom zavrže vlogo, če, med drugim, vložnik vloge po tem zakonu ne more biti stranka. V teh primerih gre za situacije, ko stranka nima ustrezne pravne sposobnost ali ko priznanje določene pravice vlagatelju po materialnih predpisih očitno ne pripada. Ta očitnost pomeni, da je to dejstvo razvidno že na prvi pogled iz same zahteve, zato če je treba za presojo utemeljenosti zahteve opraviti bolj poglobljeno presojo (izvesti dodatne dokaze itd.), se lahko taka vsebinska presoja konča le z upravno odločbo, in ne s sklepom o zavrženju.
Iz upravnega spisa ne izhaja, da bi toženka odgovor Ministrstva za pravosodje z dne 10. 2. 2022 vročila tožniku v izjavo. S tem je prekršila načelo zaslišanja stranke.