brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - skrajšani ugotovitveni postopek - pravica do izjave - sodna poravnava
Zaradi izvedenega skrajšanega ugotovitvenega postopka tožnica pred izdajo izpodbijane odločbe ni imela možnosti ugovarjati ugotovljenemu dejanskemu stanju, čeprav bi to možnost morala imeti.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - pripor - pravna sredstva
Ker je bila v konkretnem primeru BPP upravičencu dodeljena za celotni postopek pred sodiščem prve stopnje, ta po mnenju sodišča zajema tudi vlaganje vlog in pravnih sredstev zoper procesne odločitve, sprejete v okviru postopka, ki se vodi pred sodiščem prve stopnje, vse do končne odločitve v tem postopku. V takšnih primerih se torej upravičencu za vložitev pravnih sredstev v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora ne odobri BPP za vsako posamezno pravno sredstvo posebej, saj le-ta spadajo v okvir odobrene BPP za zastopanje na prvi stopnji kazenskega postopka.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3, 32. ZUP člen 66, 67, 138.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj za dodelitev bpp - ocena verjetnosti izgleda za uspeh - vsebina vloge - Državno odvetništvo
Ker je v konkretni zadevi v prošnji prizadeta stranka navedla le opravilno številko zadeve, v zvezi s katero je zaprosila za BPP, sodišče ugotavlja, da bi pred odločitvijo o ne/izpolnjevanju objektivnega pogoja za dodelitev BPP organ za BPP moral tožnico pozvati k dopolnitvi njene prošnje, saj bi se le tako lahko prepričal o ne/izpolnjevanju pogojev, predvsem glede ne/razumnosti zadeve.
brezplačna pravna pomoč - dohodek prosilca - zmotna uporaba materialnega prava
Toženka v izpodbijani odločbi navaja, da je tožnik vložil prošnjo 18. 3. 2022, torej že v času, ko je bil kot osnovni znesek minimalnega dohodka določen znesek 421,89 EUR. Tožnik zato pravilno opozarja, da bi morala toženka ugotavljati, ali njegov povprečni trimesečni dohodek presega 843,78 EUR in ne 804,36 EUR, pri čemer sodišče dodaja, da to velja pod pogojem, da je tožnik samska oseba, česar toženka v izpodbijani odločbi ni ugotovila, je pa za tožnika očitno nesporno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Organ za BPP pravilno šteje, da iz citiranih določb izhaja, da prosilcu ne pripada pravna pomoč za katerokoli pravno storitev oziroma za strokovno pomoč v nekem postopku že zato, ker izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP po 13. členu ZBPP. Organ za BPP je tako dolžan ugotoviti tudi, ali zadeva, zaradi katere prosilec prosi za BPP, ni očitno nerazumna oziroma mora oceniti, ali ima prosilec verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek, se ga udeleževati ali vložiti pravno sredstvo. Ne gre za odločanje o utemeljenosti pravnega sredstva, ki ga želi vložiti prosilec za BPP. Temveč gre za oceno, ali je glede na konkretne okoliščine primera, z razlogi kot jih zatrjuje prosilec, razumno pričakovati uspeh v konkretnem postopku, ali pa iz prošnje izhaja, da to ni verjetno. Gre torej za tehtanje, ali razlogi, ki jih v okoliščinah posameznega primera navaja prosilec (vsaj) verjetno govorijo v prid uspehu v postopku.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje vloge - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke za vložitev tožbe - pravni interes - zavrženje tožbe
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je neposredna na zakon ali drugi predpis oprta osebna korist. Stranka mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njeni tožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči (tako sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 142/2021 z dne 13. 10. 2021 in drugi).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - razumnost zadeve
V obravnavani zadevi tožnik ni vložil ustavne pritožbe. Posledično ni izkazal pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijanih določb KZ-1. Ni verjetno, da bo s svojo pobudo uspel; ustavno sodišče jo bo zavrglo. Povedano še drugače, v primerih s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, izid ni bil pozitiven (tretji odstavek 24. člena ZBPP). Zadeva torej očitno ni razumna (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP).
brezplačna pravna pomoč - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je neposredna na zakon ali drugi predpis oprta osebna korist. Stranka mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njeni tožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči.
Obseg pravne pomoči je treba obravnavati v obsegu, kot je bilo zanjo zaprošeno, torej kot enovito obliko pravne pomoči. To je v tem primeru za zastopanje v postopku pred sodiščem na I. stopnji, kar lahko vključuje ali/in podajo dodatnih vlog na poziv sodišča ali/in v odgovor nasprotni stranki ali/in opravo naroka/ov za glavno obravnavo, itd.
ZBPP člen 10, 10/1, 10/1-2, 10/1-3. ZUP člen 9, 9/1, 129, 129/1, 129/1-2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-c.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tujec - vzajemnost - dokazovanje vzajemnosti - pravica do izjave - dovoljenje za začasno prebivanje - začasno prebivališče - zapor - pravica do poštenega sojenja
Organ s sklepom zavrže vlogo, če, med drugim, vložnik vloge po tem zakonu ne more biti stranka. V teh primerih gre za situacije, ko stranka nima ustrezne pravne sposobnost ali ko priznanje določene pravice vlagatelju po materialnih predpisih očitno ne pripada. Ta očitnost pomeni, da je to dejstvo razvidno že na prvi pogled iz same zahteve, zato če je treba za presojo utemeljenosti zahteve opraviti bolj poglobljeno presojo (izvesti dodatne dokaze itd.), se lahko taka vsebinska presoja konča le z upravno odločbo, in ne s sklepom o zavrženju.
Iz upravnega spisa ne izhaja, da bi toženka odgovor Ministrstva za pravosodje z dne 10. 2. 2022 vročila tožniku v izjavo. S tem je prekršila načelo zaslišanja stranke.
Ob upoštevanju navedenega sodišče ugotavlja, da je organ za BPP, skladno s citiranimi določili 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP upravičeno zavrgel – tožnik je namreč vložil prošnjo za BPP, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno z zavrnilno odločbo (št. Bpp 111/2021 z dne 3. 8. 2021), dejansko stanje ali pravna podlaga, na katera se opira tožnikova tokratna prošnja (zahtevek), pa se nista spremenila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP
ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje (prepoveduje) vlaganje prošenj za brezplačno pravno pomoč v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanja v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - obseg presoje organa za brezplačno pravo pomoč - očitno nerazumna zadeva
Tožena stranka se je opredeljevala do tega, da tožnik glede na obrazložitev sodbe višjega sodišča nima možnosti za uspeh, pri čemer iz odločbe ni razvidno, da bi vpogledala tudi v pritožbo tožnika. Tožnik je v prošnji za brezplačno pravno pomoč konkretno navedel, kaj bo uveljavljal v zahtevi za varstvo zakonitosti, očital je, da v določenem delu sodba višjega sodišča ni obrazložena in da je sodba sama s sabo v nasprotju, pri čemer je tudi navedel, v katerem delu naj bi bila sama s sabo v nasprotju. To samo po sebi sicer še ne pomeni, da bi z zahtevo za varstvo zakonitosti v vsakem primeru uspel, ni pa mogoče trditi, da je že na prvi pogled očitno, da z zahtevo za varstvo zakonitosti nikakor ne more uspeti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stroški izvedenine - stroški nasprotne stranke
Odločitev v izpodbijani odločbi, s katero je bila zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je pravilna. Dodeljena brezplačna pravna pomoč namreč ne pokriva stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh
Ker je brezplačna pravna pomoč namenjena zagotavljanju ustavnih pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva, je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Zato je pri razlagi omejitev iz 24. člena ZBPP potreben restriktiven pristop. V primeru, ko bi odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči temeljila na dejanski podlagi, ugotovljeni preko z zakonom določenega standarda očitnosti, ko torej končni zaključki niso očitni, bi bila storjena kršitev pravice do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Z ustavno skladno razlago določb 24. člena ZBPP do tega ne pride, takšna pa je po presoji sodišča mogoča le ob strogem upoštevanju že večkrat omenjenega temeljnega zakonskega standarda za presojo razumnosti možnosti za uspeh, torej standarda očitnosti. Organ torej s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z brezplačno pravno pomočjo.
Če tožnik še ni vložil tožbe, to ni razlog za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči za svetovanje in zastopanje. ZBPP v tretjem odstavku 26. člena določa, da je brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja namenjena preučitvi pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov, zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopku za njihovo varovanje. Tožnik, če prosi za pravno pomoč, očitno ne zmore sam reševati pravnega problema in zato potrebuje strokovno pomoč, da se lahko odloči, ali bo vložil tožbo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski pogoj - povprečni mesečni dohodek - nezmožnost dejanskega razpolaganja s premoženjem
Tožnik niti v upravnem postopku niti v predmetnem upravnem sporu ni jasno in konkretizirano navajal, kateri naj bi bili tisti nekrivdno nastali upravičeni razlogi, zaradi katerih z delom svojega dohodka ne more razpolagati in zaradi katerih bi bilo posledično treba del dohodka, ki se je tožniku v preverjanem obdobju mesečno odtegnil na podlagi sklepa o izvršbi, izvzeti iz izračuna višine tožnikovega lastnega dohodka.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek - izvensodno reševanje sporov - kršitev pacientovih pravic
Določba 70. člena ZPacP se ne nanaša na postopek o zahtevi za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic (ki je predmet tožnikove prošnje in s tem tega upravnega spora), temveč na postopek z zahtevo za drugo obravnavno, ki (drugače kot postopek o zahtevi za prvo obravnavo) poteka po formaliziranem postopku pred za to posebej ustanovljenim organom in ki ureja postopek izvensodnega poravnavanja pred tem organom oziroma postopek v zvezi z mediacijo. Enako velja za določbo 75. člena ZPacP, na katero se tožnik prav tako smiselno sklicuje v tožbi. Zakonodajalec tako ni uredil pristojnosti za izvensodno poravnavanje sporov že v okviru postopka o zahtevi za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic.
Po povedanem postopek o zahtevi za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic ni postopek sodnega varstva v smislu drugega odstavka 1. člena in prvega odstavka 7. člena ZBPP. Zato je pravilna toženkina presoja, da BPP za ta postopek ni mogoče dodeliti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoji - družinski člani - otroci - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
V skladu s prvo točko 11. člena ZUPJS se pri ugotavljanju materialnega položaja osebe ne upoštevajo otroci, ki ob razvezi zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti niso bili zaupani v vzgojo in varstvo vlagatelju ali osebi, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. V obravnavanem primeru iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v teku nepravdni postopek II N 1000/2021 zaradi zaupanja mladoletnega otroka, določitve preživnine in stikov, ki še ni bil zaključen, zato bi se morala toženka opredeliti do izjave A. A. in ugotoviti, ali je A. A. res član tožničinega gospodinjstva. Ker toženka navedenega ni storila, je bilo v tem delu dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
V kolikor ima stečajni dolžnik v pravdi, ki se nanaša na ugotovitev obstoja terjatve, pravico do aktivnega sodelovanja, ki jo lahko izvaja tudi prek pooblaščenca – odvetnika (ne glede na to, da je v stečajnem postopku sicer zastopan po stečajnem upravitelju), stečajnemu dolžniku, ki si odvetnika zaradi socialnega položaja ne more privoščiti, zgolj iz razloga, ker je zastopan po stečajnem upravitelju, BPP za takšno pravno pomoč ni mogoče odreči.
brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nespremenjene okoliščine - zavrženje ponovne prošnje
Po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pristojni organ s sklepom zahtevo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene obveznosti. Enako ravna organ tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.