nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Tožnik neutemeljeno ugovarja, da mu je kršena pravica do pravnega sredstva v postopkih za dodelitev BPP. Pravica do dodelitve BPP namreč ni absolutna, saj se BPP lahko dodeli zgolj v primerih in pod pogoji in merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP). ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje vlaganje prošenj za dodelitev BPP v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP.1 Kot v obrazložitvi izpodbijane odločbe pravilno pojasnjuje že Organ za BPP, se s tem preprečuje veriženje prošenj za dodelitev BPP. Organ za BPP tudi pravilno navaja, da se v takih primerih finančni položaj prosilca oziroma izpolnjenost pogojev za dodelitev BPP iz II. in III. poglavju ZBPP ne presoja, pač pa se že na podlagi določbe 8. člena ZBPP zavrne prošnjo za dodelitev BPP.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZBPP člen 22, 22/2, 22/2-6, 22/2-7.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - odvzeta poslovna sposobnost - skrbnik za poseben primer - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Glede na to, da je tožnik v predmetni prošnji izrecno uveljavljal dodelitev izjemne oziroma nujne BPP, organ pa se do njegovih navedb ni opredelil, niti ni tožnika s tem v zvezi pozval na dopolnitev njegove vloge ter v izpodbijani odločbi tudi ni obrazložil razlogov za zavrnitev njegove prošnje za dodelitev izjemne BPP, je tožbeni ugovor, da je organ zagrešil bistveno kršitev določb ZUP utemeljen. Sodišče namreč izpodbijane odločbe, glede na to, da ne vsebuje obrazložitve glede zavrnitve izjemne BPP, za katero je tožnik, kot rečeno, izrecno zaprosil, ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
Organ za BPP po mnenju sodišča nima prav, da mora prošnja za dodelitev BPP vsebovati tudi pooblastilo zakonitega zastopnika DU društva, da je formalno popolna. Če vlogi ni priloženo pooblastilo, lahko organ sicer dovoli, da opravi procesna dejanja za stranko oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar ji naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo in izkaže v pooblastilu odobritev že opravljenih dejanj. Do predložitve pooblastila ni dovoljeno izdati odločbe. Če ta oseba v roku ne predloži pooblastila za vloženo zahtevo, organ zavrže takšno vlogo, razen če je dolžan nadaljevati postopek po uradni dolžnosti.
Predmet spora v tem upravnem sporu je procesni sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan, zato je sodišče o zadevi odločilo po sodnici posameznici brez predhodno sprejetega sklepa senata.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - tek procesnega roka - zavrženje vloge
Po prvem odstavku 101. člena ZUP začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje in prazniki Republike Slovenije ali dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji. To pomeni, da (procesni) rok začne teči in teče neodvisno od tega, ali je med tekom roka sobota in nedelja, kar je bilo tudi v obravnavanem primeru, ko je bil poziv tožniku vročen v četrtek 2. 6. 2022, rok pa je iztekel v torek 7. 6. 2022. Glede na citirano določbo ZUP je torej v obravnavanem primeru procesni rok petih dni tekel neprekinjeno. Zato sodišče tožnikovega ugovora, da je vštetje sobote in nedelje v tek roka nepravilno, ni moglo upoštevati.
ZBPP člen 43, 48, 49. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - povračilo stroškov in izplačilo nagrade odvetniku - tožba v upravnem sporu - pravni interes za vložitev tožbe
ZBPP predvideva primere, ko je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti sredstva, plačana iz naslova brezplačne pravne pomoči (43., 48. in 49. člen ZBPP), zaradi česar bi tožnik sicer lahko imel pravni interes za vložitev tožbe zoper odločitev organa brezplačne pravne pomoči o izplačilu stroškov odvetnika, vendar zgolj v primeru, če bi zatrjeval, da je nagrada za opravljene storitve odmerjena previsoko.
ZDOdv člen 27, 27/1, 27/4. ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1.
prošnja za dodelitev BPP - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - odškodninska tožba - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - verjeten izgled za uspeh - zavrnitev tožbe
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je ugotovila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, saj tožnik niti po pozivu ni predložil potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora pred državnim odvetništvom, s tem pa ni izpolnil procesne predpostavke za začetek pravdnega postopka zoper državo, zaradi česar prosilcu ne bi bilo utemeljeno in razumno dodeliti zaprošene BPP.
To, kar je ponudil tožnik toženi stranki, ni potrdilo o mirnem poskusu rešitve spora, pač pa dokazilo, da je sprožil postopek pred državnim odvetništvom za mirno rešitev spora, kar pa ne zadošča.
brezplačna pravna pomoč - Državno odvetništvo - oškodovanec - oprava posameznih preiskovalnih dejanj - stroški zastopanja državnega pravobranilstva
Zaslišanje oškodovanke kot priče v postopku posameznega preiskovalnega dejanja po naravi stvari ne pomeni uveljavljanja sodnega varstva pravic oškodovanke. Postopek posameznega preiskovalnega dejanja z vidika oškodovanke ni postopek sodnega uveljavljanja kakšne njene pravice ali pravne koristi v smislu 1. člena ZBPP. Oškodovanki v postopku posameznih preiskovalnih dejanj pravica do BPP ne gre.
Stroški zastopanja državnega odvetništva, ki je v konkretnem primeru tožnik kot zastopnik javnega interesa, se v postopkih pred sodišči obračunavajo po tarifi, ki ureja odvetniške storitve.
brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - preprečevanje nasilja v družini - lex specialis - napačna uporaba materialnega prava
Po izrecni določbi 26. člena ZPND se pri dodelitvi BPP žrtvam nasilja v družini ne upoštevajo pogoji iz ZBPP (tako subjektivni kot objektivni pogoj), zato po mnenju sodišča v postopkih v zvezi z BPP po ZPND, ki bi ga organ moral upoštevati tudi v obravnavani zadevi, ne pride v poštev niti uporaba določb ZBPP o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti BPP ter o vračilu sredstev iz naslova BPP (členi 41 do 43 ter 46 do 49 ZBPP), saj so te določbe povezane z ugotavljanjem premoženjskega stanja prosilca oziroma s spremembo le-tega v zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja finančnega pogoja za BPP.
zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - objektivni pogoj za dodelitev bpp - verjeten izgled za uspeh v sporu kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb postopka
Zakonodajalec je jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP: razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve. Po presoji sodišča tožena stranka zgoraj navedene presoje ni izvedla oziroma je njena presoja protispisna, saj svoje odločitve o verjetnosti prosilčevega uspeha v odškodninskem postopku zoper odvetnika ni oprla na razloge, ki bi utemeljevali njeno odločitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - namen brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - tožba v upravnem sporu
Tožnik je pravico do sodnega varstva uresničil brez stroškovnih posledic, saj je sam vložil tožbo zoper odločbo Komisije, s prošnjo z dne 29. 7. 2022 pa je zahteval dodelitev BPP ravno za vložitev tožbe. V takšni situaciji, ko je tožnik že sam uresničil pravico do sodnega varstva, bi bila kakršnakoli drugačna odločitev toženke nerazumna.
Za vprašanje, ali prosilcu kot oškodovancu gre BPP po določbah ZBPP, ni bistveno, ali se zadeva šteje za kazensko ali ne in ali je obdolženec upravičen do BPP, temveč, ali gre v postopku posameznih preiskovalnih dejanj za uveljavljanje sodnega varstva kakšne od pravic, ki jih oškodovanci imajo. To je namreč namen BPP, saj ZBPP ne ureja celotnega položaja oškodovancev kaznivih dejanj. Pravica do BPP oškodovanca je odvisna od vprašanja, ali gre pri posameznem preiskovalnem dejanju za uresničevanje pravice oškodovanca do sodnega varstva.
Zaslišanje oškodovanca kot priče v postopku posameznega preiskovalnega dejanja po naravi stvari ne pomeni uveljavljanja sodnega varstva pravic oškodovanca, zato mu pravica do BPP ne gre.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - preklic pooblastila
Po presoji sodišča tožnica zmotno meni, da je odvetnica potrebovala za izdelavo pisnega mnenja njeno pooblastilo za zastopanje, saj ne iz ZBPP ne iz ZOdv to ne izhaja. Pooblastilo izvajalec BPP potrebuje le za opravo tistih pravnih dejanj, za katera je to z zakonom (procesnim) tako predpisano, npr. za vpogled v spis (v okviru pravnega svetovanja), za zastopanje v sodnem postopku, ne pa (tudi) za (samo) izdelavo pisnega pravnega mnenja v zadevi.
Če je tožnica menila, da odvetnica ne opravlja v redu svoje dolžnosti, je imela možnost organu za BPP predlagati razrešitev odvetnice (deveti odstavek 30. člena ZBPP). Ne more pa odvetnici očitati, da bi ona morala organ obveščati o tožničinem nasprotovanju, da izdela predmetno obrazloženo mnenje, če (odvetnica) ni ocenila, da gre za take razloge na strani tožnice, da bi morala predlagati svojo razrešitev, ker ne bi mogla v redu opraviti svoje dolžnosti (deseti odstavek 30. člena ZBPP).
prošnja za dodelitev BPP - zavrnitev prošnje - finančni pogoj - materialni položaj - družinski član prosilca - institucionalno varstvo
Izjemna BPP se lahko dodeli tudi, če je pretežni del lastnega dohodka prosilca ali katerega od družinskih članov namenjen plačilu oskrbnine za institucionalno varstvo (npr. plačilo oskrbnine v domu starejših občanov).
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odvetniška tarifa
Ker OT jasno določa, da se nagrada za nepravdne postopke odmerja po tarifnih številkah vsebovanih v IX. poglavju OT, ni mogoče pritrditi toženki, da je analogna uporaba 18. in 19. člena OT utemeljena zato, ker so se družinske zadeve pred uveljavitvijo DZ obravnavale bodisi v pravdnem bodisi v upravnem postopku, kjer se je prav tako uporabila tar. št. 18. Kako so se te zadeve obravnavale pred uveljavitvijo DZ in ZNP- 1 ni relevantno, ampak je relevantno, v katerem postopku je odvetnik nudil storitve in kako se storitve, opravljene v tem postopku, obračunajo po OT, veljavni v času, ko se nagrada odmerja.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - vročanje pisanj - osebno vročanje - vročanje po pooblaščencu za vročitve - fikcija vročitve
Tožnik je po presoji sodišča uspel dokazati, da res ni dovolj dobro razumel dejanske vsebine druge izjave o postavitvi pooblaščenke za vročitve in zato sodišče meni, da tožnik ni vedel za dejansko vsebino izjave o tem, da za pooblaščenko za vročanje postavlja odvetnico A. A. (zmota v izjavi).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - nezmožnost dejanskega razpolaganja s premoženjem
Neutemeljene so tožnikove navedbe o nemožnosti razpolaganja z nekaterimi nepremičninami, ker je v zemljiški knjigi pri njih vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve. Kljub obstoju prepovedi odtujitve in obremenitve je nepremičnina lahko predmet obligacijskih pravic, npr. najema, zakupa.
Ko gre za odločanje po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP mora organ v obrazložitvi pojasniti na podlagi česa je ugotovil, da gre za odločanje o zadevi v kateri je že bilo pravnomočno odločeno. Prepoved ponovnega odločanja absolutno velja namreč le za tiste primere, ko je bilo o zadevi materialno pravnomočno odločeno, ne pa tudi če je bila odločitev zgolj formalno pravnomočna. V teh primerih organ vlogo zavrže le, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. To posledično pomeni, da mora v teh primerih organ presoditi ali se je dejansko stanje ali pravna podlaga do vložitve nove vloge spremenilo in to v odločbi obrazložiti.
Izpodbijani sklep, ki se sklicuje na odločbo Bpp 531/2011 z dne 1. 5. 2019, nima razlogov o odločilnem dejstvu, torej o dolžnosti vračila izplačanih sredstev BPP, ker bi bila BPP neupravičeno dodeljena. O tem še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka.
brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti
V obravnavanem primeru ob izdaji izpodbijane odločbe pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ni bil izpolnjen.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - nagrada za pritožbo - pripor - kazenski postopek
Upravičencu je bila dodeljena BPP v obsegu vseh potrebnih vlog, pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje do izdaje sodne odločbe sodišča prve stopnje v kazenskem postopku. V okviru postopka pred sodiščem prve stopnje je bil zoper upravičenca odrejen pripor, postopek glede upravičenosti pripora pa se vodi tudi na višjih stopnjah (višje sodišče, Vrhovno sodišče RS). Ker je bila v konkretnem primeru BPP upravičencu dodeljena za celotni postopek pred sodiščem prve stopnje, ta po mnenju sodišča zajema tudi vlaganje vlog in pravnih sredstev zoper procesne odločitve, sprejete v okviru postopka, ki se vodi pred sodiščem prve stopnje, vse do končne odločitve v tem postopku. V takšnih primerih se torej upravičencu za vložitev pravnih sredstev v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora ne odobri BPP za vsako posamezno pravno sredstvo posebej, saj le-ta spadajo v okvir odobrene BPP za zastopanje na prvi stopnji kazenskega postopka. Le na ta način zagovornik lahko vseobsežno in učinkovito zastopa interese upravičenca - obdolženca, ki se nahaja v priporu, to je da se v času sojenja na prvi stopnji ne bi nahajal v priporu.
Ker so na podlagi določb petega odstavka 17. člena ZOdv odvetniki dolžni trpeti redukcijo plačila za svoje delo (odvetniško storitev), pomeni nepravilno uporabo prava, kolikor se uporabo določbe razširi tudi na izdatke za stranko iz tretjega odstavka 11. člena OT, ki določa, da je odvetnik je upravičen tudi do povračila izdatkov za poštne in telefonske storitve, obrazce, za bančne storitve, za fotokopiranje in prepisovanje spisov, listin ter dokumentacije in podobne izdatke.