dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - pritožba - pravniški državni izpit (PDI)
Ob upoštevanju nespornega dejstva, da A. A. nima opravljenega pravniškega državnega izpita, je tudi po presoji sodišča pravilen zaključek organa za BPP, da ni podan verjeten izgled za njegov uspeh s pritožbo zoper sklep I U 616/2021 z dne 2. 11. 2021.
Iz tožnikove dopolnitve vloge še vedno ni bilo mogoče razbrati, v zvezi s katero pravno zadevo sploh zaproša za BPP, niti katero pravno dejanje želi opraviti, zaradi česar je tožnikova vloga ostala nerazumljiva, zato jo je tožena stranka pravilno zavrgla, saj je tudi po dopolnitvi ni bilo mogoče meritorno obravnavati.
brezplačna pravna pomoč - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč
Za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč se šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP. V tem primeru je upravičenec dolžan neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Vračilo oziroma plačilo sredstev je prihodek proračuna Republike Slovenije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni zgled za uspeh
Kot argument, da je potrdilo napačno, tožnica navaja zgolj to, da je dne 30. 3. 2020 postal pravnomočen sklep Ministrstva za infrastrukturo št. 360-122/2019/19 z dne 3. 2. 2020, s katerim je bil končan postopek o odlogu upravne izvršbe, ki ga je sprožila A. A., in da je zato tudi sklep z dne 24. 10. 2011 postal pravnomočen šele tega dne. Iz spornega potrdila o pravnomočnosti št. 59-1/2019-06/628 z dne 22. 6. 2020 izhaja, da je drugostopenjski organ z navedenim sklepom z dne 3. 2. 2020 ustavil postopek z zvezi s pritožbama A. A., ki pa se nista nanašali na sklep z dne 24. 10. 2011, zato s tem argumentom tožnica očitno ne more uspeti.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - nepravdni postopek - preprečevanje nasilja v družini
Skladno z določilom 22. a člena ZPND se za postopek odločanja o ukrepih po tem zakonu uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek, če ni v tem zakonu drugače določeno. Tožena stranka se tako v izpodbijanem sklepu pravilno sklicuje na IX. poglavje tarifnega dela OT, ki določa vrednosti za posamezno odvetniško storitev za nepravdni postopek.
brezplačna pravna pomoč - nova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravnomočno odločena zadeva - materialna pravnomočnost
Tožniku je bila predhodno že ugodena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti zadevi, dejansko stanje in pravna podlaga v predmetni zadevi pa se od izdaje odločbe tožene stranke nista spremenila. Zato je bilo pravilno uporabljeno določilo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da se v takšnem primeru vloga zavrže.
Za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa je relevantna odločba št. Bpp 991/2018 z dne 10. 6. 2020, s katero je tožena stranka ugotovila, da je tožnica neupravičeno prejela BPP ter da je navedena odločba že postala pravnomočna. Uspešno bi lahko ugovarjala zgolj določeni višini stroškov, ki jih bo morala tožnica v skladu z izpodbijanim sklepom vrniti, česar pa tožnica v tožbi ne uveljavlja.
ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 30, 30/6. URS člen 14, 14/2.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - neobrazložena odločba - diskriminacija
Zakonska ureditev iz petega odstavka 17. člean ZOdv, po kateri so odvetniki, ki izvajajo BPP, omejeni na polovično plačilo OT, po mnenju sodišča ni sama po sebi neskladna z drugim odstavkom 14. člena Ustave, saj je treba razlikovati med situacijama, ko odvetnik nastopa na trgu, in ko opravlja storitve po naročilu sodišča.3 Sodišče zato zavrača očitano kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave.
brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nespremenjene okoliščine - zavrženje ponovne prošnje
Po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pristojni organ s sklepom zahtevo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene obveznosti. Enako ravna organ tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek - začetek kazenskega postopka
Postopek pred državnim tožilcem po prvem odstavku 163.a člena ZKP ni sodni postopek, za katerega je mogoče pridobiti BPP na podlagi prvega odstavka 7. člena ZBPP, saj se pravica do sodnega varstva (še) ne uresničuje.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti zadevi - nespremenjene okoliščine - materialna pravnomočnost - zavrženje prošnje - zavrženje ponovne prošnje
V predmetni zadevi gre za materialno pravnomočnost zadeve, saj je bilo v zadevi v korist tožnika že pravnomočno odločeno z odločbo, s katero je tožnik kot stranka dobil pravico dodelitve BPP in tako ponovno odločanje ni mogoče. V vmesnem času se tudi ni spremenilo dejansko stanje in tudi ne materialna podlaga, da bi bilo treba na novo ugotoviti in odločiti, česar tožnik v konkretni zadevi niti ne uveljavlja.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetnika - javni interes - aktivna legitimacija
Tožeča stranka bi kot upravičenka do brezplačne pravne pomoči imela pravni interes za vložitev tožbe le, če bi bila z izpodbijanim sklepom odvetnici priznana nagrada, tožeča stranka pa bi menila, da je nagrada za opravljene storitve brezplačne pravne pomoči odmerjena previsoko.
ZBPP člen 30, 30/6, 30/8, 39, 39/4, 40, 40/3. ZUP člen 37, 37/2, 37/2-7.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - kazenski postopek - pogajanja o priznanju krivde - samostojna storitev odvetnika - neobrazložena odločba
Glede na določbe OT se tar. št. 39 uporabi le, če gre za samostojno storitev, ki ni zajeta v drugih tarifnih številkah. Tožnik s tem v zvezi navaja, da pogajanja na Specializiranem državnem tožilstvu predstavljajo dejansko sestanek, na katerem se izvedejo pogajanja ter da gre za samostojno storitev, kar potrjuje predmetna odločba o dodelitvi BPP, iz izreka katere izhaja, da je bila BPP upravičencu dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje ter za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred Specializiranim državnim tožilstvom.
Sodišče ugotavlja, da organ za BPP v izpodbijanem sklepu, ob navedenem obsegu odobrene BPP upravičencu, kot izhaja iz izreka odločbe Bpp 1797/2018 s 4. 7. 2018, ni pojasnil, zakaj je tožniku nagrado za zastopanje na naroku za izvedbo postopka pogajanj na Specializiranem državnemu tožilstvu za sklenitev sporazuma o delnem priznanju krivde 9. 7. 2018 priznal po drugi alineji tar. št. 9.1 OT in ne po drugi alineji tar. št. 39.1 OT, kot je to izrecno uveljavljal tožnik. Prav tako iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj mu ni priznal urnine po drugem odstavku 6. členu OT za čakanje, ki jo je tožnik v okviru tega naroka prav tako priglasil.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izvršilni postopek
Ker tožnica želi BPP za „pregled zadeve, pravno svetovanje in vložitev pritožbe v roku 8 dni“ zoper sklep Okrajnega sodišča v Radovljici opr. št. I 121/2019 z dne 17. 11. 2021, s katerim so bile, že po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, zavržene njene vloge „ugovor s pritožbo“ zoper dražbene razglase v omenjeni izvršilni zadevi, je toženka na podlagi 24. člena in 8. člena ZBPP utemeljeno odločila, da tožnica do BPP za to procesno dejanje ni upravičena.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - neobrazloženost
Tožena stranka v obrazložitvi sklepa ni obrazložila, zakaj je za nekatere posamezne opravljene storitve priznala manj točk, kot pa je bilo priglašenih. Ker obrazložitve v tem delu ni, je sklep tako pomanjkljiv, da se ga ne da preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - družinski član prosilca - nepopolna vloga - dopolnjevanje vloge - podatki iz uradne evidence
Organ je razpolagal z enotno matično številko tožnikove žene, ki si jo je pridobil sam iz uradnih evidenc, zato prošnje tožnika (čeprav je ta po pozivu ni dopolnil) ne bi smel zavreči kot nepopolne, pač pa bi moral o prošnji po pridobitvi podatkov o materialnem stanju tožnikove žene odločiti po vsebini. Organ namreč od prosilca ne sme zahtevati podatkov in dokazil, ki si jih lahko priskrbi sam po uradni dolžnosti na podlagi zakonskega pooblastila.
ZBPP člen 11, 11/1, 26, 26/1, 26/1-9, 26/5, 26/5-1. ZPP člen 249, 249/1.
brezplačna pravna pomoč - odločba o zavrnitvi dodelitve brezplačne pravne pomoči - stroški - oprostitev plačila stroškov za izvedenca - čas nastanka stroškov - sodni izvedenec - sodni izvedenec -stroški izvedenca - izvedba dokaza z izvedencem - zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi - ustno zaslišanje izvedenca
Stroški pravdnega postopka z izvedbo dokazov nastanejo, ko so ti dokazi izvedeni, kar pomeni, da so stroški podaje izvedenskega mnenja nastali takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, v tem primeru izvedensko mnenje ustno podano na naroku, s sklepom sodišča o stroških podaje izvedenskega mnenja pa so bili (že nastali) stroški izvedenca (le) odmerjeni.
ZBPP člen 13. ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-2. DZ člen 183.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski pogoj - družinski član prosilca - vzdrževan družinski član - otrok, ki se šola
Če je šolanje tožnikovega sina šteti kot redno izobraževanje in slednji ni zaposlen, je treba pri ugotavljanju premoženjskega pogoja tožnika tudi njegovega sina šteti kot otroka, ki ga tožnik preživlja v smislu 2. točke prvega odstavka 10. člena ZUPJS. Pri tem ni pomemben naziv izobraževanja (redno, izredno, ob delu itd., kot je določena vrsta šolanja opredeljena v zakonu), pač pa dejansko redno šolanje otroka po polnoletnosti.