ZUP člen 66, 66/1. ZBPP člen 32, 32/1, 32/2, 34, 34/2.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna prošnja - dopolnitev vloge - zavrženje vloge - poziv k dopolnitvi vloge - nepopolna vloga
O dodelitvi BPP se odloča na podlagi vloge prosilca, ki mora biti razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava (prvi odstavek 66. člena ZUP, katerega določbe se po drugem odstavku 34. člena ZBPP uporabljajo za vprašanje postopka, ki v ZBPP niso urejena). Glede prošnje za dodelitev BPP prvi odstavek 32. člena ZBPP določa, da prosilec prošnjo vloži pisno na obrazcu, ki ga prepiše minister, pristojen za pravosodje. Če prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu, mora vsebovati vse podatke iz drugega odstavka 32. člena ZBPP tako, kot je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzel že organ za BPP. Šele takšna prošnja je formalno popolna in pomeni podlago za vsebinsko ugotavljanje, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
V obravnavanem primeru prošnja za dodelitev BPP ni bila podana na predpisanem obrazcu in ni imela vseh, v drugem odstavku 32. člena ZBPP, določenih vsebin. Ker tožnik vloge ni dopolnil v skladu s pozivom, ni bilo podlage, da bi organ za BPP prošnjo lahko vsebinsko obravnaval, ampak jo je na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP pravilno zavrgel.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP
Da bi organ lahko presodil, ali ima zadeva, v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev BPP, sploh kakšne izglede za uspeh, mora prosilec pojasniti svojo vlogo. Čeprav je prosilec praviloma prava neuka stranka, pa je od njega kljub temu mogoče pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj konkretno vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na to, da je v zadevi smiselno začeti postopek, se ga udeleževati in vlagati pravna sredstva. Tudi 140. člen ZUP, ki se skladno z drugim odstavkom 34. člena ZBPP uporablja v zadevah BPP, prosilcu nalaga, da svojo prošnjo ustrezno, pa čeprav laično, utemelji.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge
Tožnik je o zadevi navedel le, da gre za kazensko zadevo, da prosi za BPP za pravno svetovanje in zastopanje na drugi stopnji, da bo potrebno vložiti predlog za oprostitev stroškov postopka in za vrnitev osebnih predmetov ter da prosi za BPP tudi za vložitev pobude za presojo ustavnosti 308. člena KZ-1, ker je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja, določenega v navedeni zakonski določbi. Po pozivu organa za BPP k dopolnitvi podatkov o zadevi, tudi z navedbo podatka o opravilni številki zadeve, pa je o postopku navedel le, da je bil obsojen na ... in ... zaporne kazni in plačilo denarne kazni v višini ... EUR ter da v postopku niso bile upoštevane olajševalne okoliščine. Glede pobude za oceno ustavnosti 308. člena KZ-1 pa je navedel, da je potrebna, ker je po noveli, uveljavljeni v letu 202o, kazen zapora določena v prevelikem razponu ter se s tem krši 2. člen Ustave in 7. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj je omogočeno arbitrarno odločanje o višini kazni. Ob zgolj takih navedenih podatkih o zadevi, v zvezi s katero tožnik zaproša za BPP, pa je po presoji sodišča organ utemeljeno zaključeval, da ne zadoščajo za presojo izpolnjevanja pogojev po 24. členu ZBPP ter tako ne za obravnavanje zadeve.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge
Tožnici je bila BPP za pritožbo zoper sklep že dodeljena, sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo le, da se ji ne dodeli ponovno (saj to ni dovoljeno niti potrebno).
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZBPP člen 13, 22, 22/2, 22/2-6.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti zadevi - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - izjemna brezplačna pravna pomoč
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je bila v isti upravni zadevi že izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo. Tožeča stranka v tožbi niti ne zanika ugotovljene okoliščine, da je bilo o isti zadevi enkrat že odločeno.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zahteva za varstvo zakonitosti - kazenski postopek
Značilnosti zahteve za varstvo zakonitosti, še posebno, da se nanaša na že pravnomočno končan kazenski postopek, za katerega tožnik ne navaja, da mu v njem ne bi bila zagotovljena pravica do obrambe tudi preko brezplačne pravne pomoči v smislu 29. člena Ustave in 6. člena EKČP, in njen pomen za enotno uporabo zakona v državi, ki ni vezan na konkreten kazenski postopek, po mnenju sodišča omogočajo upoštevanje tožnikove objektivne možnosti za uspeh in s tem razlago 24. člena ZBPP na temeljni, torej jezikovni ravni, kot se je uveljavila tudi v drugih (nekazenskih) zadevah. Po tej razlagi zakonska ureditev organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrne.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - društvo v javnem interesu - pravica do sodnega varstva - načelo sorazmernosti
Pravica do dostopa do sodišč preko brezplačne pravne pomoči ni absolutna, ampak mora ureditev brezplačne pravne pomoči v državi članici ali konkretna odločitev pristojnega organa ali sodišča o prošnji za brezplačno pravno pomoč biti takšna, da dejansko ne onemogoča ali čezmerno ne oteži uveljavljanja pravic.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
Po presoji sodišča je toženka podrobno analizirala vsebino sodbe, ki jo želi tožnik izpodbijati, in dodala presojo, da se s tožnikovimi razlogi, zaradi katerih namerava vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, ne strinja in da je iz teh razlogov sodba Višjega sodišča pravilna in zakonita. Kot izhaja iz gornje obrazložitve, ZBPP toženki ne daje pooblastila za tako podrobno vsebinsko presojo zadeve. Organ za BPP ne more zavrniti dodelitve BPP iz razlogov po 24. členu ZBPP, če se strinja z odločitvijo, ki jo želi prosilec za BPP izpodbijati, temveč mora določno navesti okoliščino, iz katere po njegovi presoji izhaja, da tožnik že na prvi pogled, torej očitno oziroma brez vsebinske presoje razlogov izpodbijane odločitve, nima možnosti za uspeh. Toženka take okoliščine v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedla, niti o njenem obstoju ni mogoče sklepati vsaj posredno.
Glede pravice do izjave na splošno v postopkih odločanja o brezplačni pravni pomoči mora pristojni organ za brezplačno pravno pomoč subsidiarno uporabljati določila ZUP o zagotavljanju možnosti stranki, da se pred izdajo odločbe izjavi o sporni okoliščini glede izgleda za uspeh oziroma glede datuma vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč, ker gre za dejstvo oziroma okoliščino, ki je pomembna za odločitev.
brezplačna pravna pomoč - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno
Tožnik je, kot že navedeno, v obravnavanem upravnem postopku zaprosil za BPP za vložitev pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Krškem, I Kpr 23725/2020 z dne 30. 3. 2022. Pri navedenem sklepu gre za sklep, izdan v posebnem postopku po 502.c, v zvezi s 502., 502.a ter 502.b členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP), o pritožbi zoper katerega v skladu s prvim odstavkom 402. člena ZKP odloča sodišče druge stopnje. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da pri stroških sestave takšne pritožbe ne gre za stroške „zagovora na prvi stopnji“, v zvezi s katerimi je bila tožniku že dodeljena BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do izjave
Organ, ki v zadevi odloča, ne sme svoje odločbe opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom (tretji odstavek 9. člena ZUP). Stranka se lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev ter če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno.
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka izpodbijano odločitev sprejela po tem, ko je vpogledala v spis Bpp 245/2022, vendar pa tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika o navedenem ni seznanila, niti ni zahtevala od tožnika, da bi priložil ustrezna potrdila iz uradnih evidenc v tujini. V konkretnem primeru tako tožnik v postopku ni imel niti možnosti, da se izjavi o ugotovitvah tožene stranke, posledično pa je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Glede na navedeno sodišče zavrača navedbe toženke, da gre za nedopustne tožbene novote, saj tožniku možnost, da bi se izjavil v postopku izdaje izpodbijanega akta sploh ni bila dana.
brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - vračilo brezplačne pravne pomoči - zavrnitev tožbe
Iz sredstev BPP so bili za tožnico izplačani stroški za sodno izvedenko ter stroški za zastopanje po odvetnici. Ker je tožnica v pravdi delno uspela in pridobila terjatev za plačilo odškodnine ter je nasprotna stranka izvedla nakazilo denarnega zneska, nasprotni stranki pa sta v pravdnem postopku na transakcijski račun tožene stranke povrnili pravdne stroške, je tožnica dolžna plačati razliko do celotnih stroškov, ki so bili zanjo plačani iz sredstev BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obnova postopka - verjeten izgled za uspeh
Ker sodba Upravnega sodišča št. II U 537/2019-19 z dne 19. 8. 2020 ne obstaja več, v zvezi z njo razveljavitev in obnova postopka ni mogoča. Glede na to tožeča stranka za predmetni predlog za obnovo postopka nima več pravnega interesa, zato tožnik v zvezi z njo nima verjetnih izgledov za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - zavrženje prošnje - razlogi za razrešitev odvetnika
Glede na to da je bila tožniku za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu I Kpr 65031/2019 že dodeljena BPP ter za njeno izvajanje določen odvetnik A. A. in da je tožnik v predmetni prošnji z 22. 3. 2022 zaprosil za dodelitev BPP za isti kazenski postopek ter ob tem, da v tožbi ni navedel nobenih razlogov, ki bi narekovali (ponovno) dodelitev BPP, sodišče sodi, da je odločitev organa za BPP v izpodbijanem sklepu pravilna in utemeljena na citirani določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP.
Tožnik, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes ali pravovarstveno potrebo za vloženo tožbo. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev tožbi pomenila zanj konkretno ali neposredno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi s tožbo izboljšal svoj pravni položaj. V kazenskem postopku je Okrajno sodišče v Novem mestu obtožbo zoper tožnika zavrnilo zaradi oškodovankinega umika predloga za kazenski pregon, pri čemer novega predloga za pregon ni več mogoče vložiti (tretji odstavek 57. člena Zakona o kazenskem postopku). Zato se tožnikov položaj ne bi mogel spremeniti (izboljšati), tudi če bi sodišče tožbi ugodilo in mu dodelilo brezplačno pravno pomoč.
ZBPP člen 26, 26/2, 26/2-4, 28, 28/1, 28/2, 28/2-1, 28/2-2. ZUP člen 220, 220/1, 220/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - dopolnilna odločba
Glede na to, da se dopolnilna odločba izda takrat, ko organ z odločbo ni odločil npr. o vseh zahtevkih stranke, iz tega logično izhaja, da mora organ pri izdaji dopolnilne odločbe upoštevati pravno in dejansko stanje, kot je obstajalo ob izdaji prve odločbe, saj se z dopolnilno odločbo dopolni prva odločba in v celoti odloči o vseh vprašanjih, ki so predmet postopka. Z dopolnilno odločbo je mogoče odločiti le o nerešenih vprašanjih, ki so bila predmet postopka, ne pa o novi pravici, obveznosti ali pravni koristi, ki je oprta na novo dejansko stanje, ki se ugotavlja po izdaji odločbe.
Ni nujno, da organ za BPP vedno sledi predlogu prosilca glede obsega zaprošene BPP in lahko določi manjši obseg, vendar pa tega ne sme storiti brez razloga. Razlog, zaradi katerega organ za BPP lahko določi ožji obseg, je ocena, da bo tudi z dodelitvijo BPP za vložitev pritožbe, pričakovani rezultat dosežen. Po presoji sodišča je organ za BPP, po preučitvi zadeve, glede na okoliščine zadeve ter glede na oceno, da bo dosežen pričakovan rezultat, zakonsko možnost iz 28. člena ZBPP izkoristil in tudi ustrezno obrazložil.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje ponovne prošnje - nespremenjene okoliščine
Organ zahtevo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dohodkovni cenzus - finančni pogoj - pristojnost za odločanje - delegacija pristojnosti - stvarno pristojno sodišče
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da znaša tožnikov povprečni mesečni dohodek v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev redne BPP 991,42 EUR, čemur tožnik v tožbi ne ugovarja. Navedeno tudi po sodni presoji pomeni, da tožnik presega cenzus za dodelitev redne BPP, ki znaša 843,78 EUR. Glede na povedano je bilo po presoji sodišča pravilno ugotovljeno, da tožnik ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev redne BPP.
Upravno sodišče je kot specializirano sodišče ustanovljeno za celotno državo, pri čemer sodno funkcijo opravlja na sedežu v Ljubljani in na zunanjih oddelkih glede na prebivališče oziroma sedež tožnika, kolikor ni določena izključna pristojnost sedeža sodišča (9. člen ZUS-1). Glede na navedeno je torej za odločanje v upravnem sporu zoper odločbo organa za BPP edino stvarno pristojno Upravno sodišče RS.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 20, 20/1, 23. ZUPJS člen 13, 13/1, 13/1-1, 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoji - občasni in neperiodični dohodki - regres - preživninska obveznost
Regres predstavlja občasni, neperiodični dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre. Pri upoštevanju teh dohodkov je relevantno obdobje treh mesecev pred vložitvijo vloge (20. člen ZSVarPre), pri izračunu pa se upošteva le višina razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka. Tožnik v postopku ni zatrjeval, niti dokazal, da je dejansko plačal določeno mu preživninsko obveznost v spornem obdobju. Zato ni upravičen do zmanjšanja dohodka za plačilo preživnine, na podlagi 1. točke 13. člena ZUPJS.
brezplačna pravna pomoč - bistvena kršitev določb postopka - neskladje med izrekom in obrazložitvijo
Sodišče na podlagi navedenega ugotavlja, da je podano neskladje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane odločbe glede vprašanja, kdo je v predmetni upravni zadevi zaprosil za BPP (in je tako stranka upravnega postopka), toženka pa je (glede na izrek izpodbijane odločbe in že pojasnjene okoliščine zadeve) v upravnem postopku najmanj preuranjeno zaključila, da je za BPP tožnica zaprosila v svojem imenu.