brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev prejete brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja - zastaranje
ZBPP v 49. členu, kot je veljal, ko je odločba o dodelitvi tožnici BPP postala pravnomočna, veže obveznost vračila sredstev iz naslova BPP na tako izboljšanje premoženjskega stanja, ki ne bi več dajalo podlage za dodelitev BPP, in ki bi bilo ugotovljeno ob izteku štiriletnega obdobja po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi BPP. To pomeni, da tedaj veljavni ZBPP ne nalaga upoštevanja trenutnega materialnega položaja kot podlage za odločitev o obveznosti vračila sredstev, in tudi ne kot podlage za odločitev o tem, v kolikšnem deležu jih upravičenec do BPP mora vrniti. To pomeni, da organ ob ugotovitvi, da je upravičenčevo premoženjsko stanje stanje ob izteku štiriletnega obdobja od pravnomočnosti odločbe o dodelitvi BPP izboljšano do take mere, da presega tedanji cenzus za dodelitev BPP (13. člen ZBPP), vračilo iz naslova BPP izplačanih sredstev mora naložiti, in to celotnih sredstev ter ne more odločiti o vračilu le dela sredstev.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - neresnično navajanje podatkov - javnopravno razmerje - zastaranje - analogna uporaba zakona - uporaba določb Zakona o davčnem postopku
V postopku vračila BPP, iz razlogov po 43., 48. in 49. členu ZBPP, je glede rokov zastaranja treba po analogiji uporabiti določbe ZDavP-2, saj navedeno predstavlja javnopravno razmerje. Odločba, s katero je bilo ugotovljeno, da je bila tožniku neupravičeno dodeljena BPP, je bila izdana 24. 7. 2017. Tožnik je bil že v letu 2017 pozvan, da se izjavi glede ugotovitev o svojem premoženjskem stanju, ponovno je bil pozvan k izjavi z dopisom z dne 18. 6. 2020. Z vsakim dopisom oz. uradnim dejanjem organa se je tek zastaralnega roka pretrgal. Z vsakim pozivom je začel 5-letni zastaralni rok znova teči, to pa pomeni, da se do izdaje izpodbijane odločbe še ni iztekel.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Tožnica neutemeljeno nasprotuje uporabi pete alineje 8. člena BPP. Ta namreč prav za primere, kakršen je tožničin, izrecno določa, da BPP ni mogoče dodeliti. Ker po navedeni določbi ZBPP ni mogoče dodeliti BPP za tožbo v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, toženka utemeljeno ni presojala, ali tožnica izpolnjuje pogoje po 24. členu ZBPP, kar smiselno zatrjuje v tožbi, temveč je njeno tožbo že na navedeni podlagi zavrnila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvajalec storitve - sodniški pripravnik
Sodišče se strinja s tožnico, da tožena stranka ni vzela v obzir njene celotne prošnje. Ukvarjala se je le s predlogom za izvršbo, prošnje za brezplačno pravno pomoč za vložitev predhodne odredbe in zastopanje v izvršilnem ter postopku zavarovanja pa ni obravnavala. Že to je razlog, da izpodbijana odločba ni pravilna in zakonita.
Na tem mestu sodišče še poudarja, da brezplačno pravno pomoč lahko nudi le določen krog zakonsko izbranih oseb (prvi, drugi in tretji odstavek 29. člena ZBPP). Mednje ne sodi pripravnik sodišča.
Po tem, ko je ugotovljeno, da prosilec izpolnjuje predpostavke za brezplačno pravo pomoč, se mu slednja dodeli, nudi pa mu jo oseba, ki izpolnjuje zakonske pogoje in jo je prosilec izbral (prvi odstavek 30. člena ZBPP). Šele če tega ne stori, jo določi pristojni organ po uradni dolžnosti po abecednem redu s seznama, ki ga organu za vsak območni zbor posebej predloži Odvetniška zbornica Slovenije, oziroma po abecednem redu s seznama, ki ga predloži Notarska zbornica Slovenije (prvi in drugi dostavek 30. člena ZBPP).
Po povedanem ni dvoma, da med vsebinske predpostavke po prvem in tretjem odstavku 24. člena ZBPP, kot razlog za odklonitev brezplačne pravne pomoči, ne sodi možnost, da je ta na voljo oziroma jo lahko nudi pripravnik sodišča. Z drugimi besedami, to ni okoliščina ali dejstvo o zadevi glede katere prosilec vlaga prošnjo, ki bi prišlo v poštev po prvem odstavku 24. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno mnenje - zastaralni rok - kaznivo dejanje - grožnja - verjeten izgled za uspeh
Tožnik v tožbi izpolnjevanje objektivnega pogoja za dodelitev BPP utemeljuje z navedbo, da odvetnik A. A. odvetniških storitev ni opravil, a je kljub temu izdal račun v višini 630,00 EUR za pravno mnenje, ki pa je pomanjkljivo, ker niso navedeni dogodki v zvezi s prodajo stanovanja. Dva stavka, ki sta navedena v pravnem mnenju po stališču tožnika ne moreta predstavljati pravnega mnenja. V njem tudi niso navedeni pravni razlogi, argumenti in relevantna dejstva. Sodišče ne sledi tem tožnikovim navedbam, saj je toženka v 7. točki obrazložitve izpodbijane odločbe jasno navedla, da je bila odvetniška storitev opravljena, da je citirani odvetnik pregledal dokumentacijo in sestavil poročilo oziroma pravno mnenje. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe nadalje izhaja, da je bilo pravno mnenje daljše kot dva stavka, kot to navaja tožnik. Tudi po presoji sodišča, je pravno mnenje glede na zaključek, da so že potekli vsi zastaralni roki, ustrežno obrazloženo. Tožnik z navedbo kaznivih dejanj želi izkazati pravno utemeljene razloge za verjetni izgled za uspeh, a glede na to, da gre zgolj za pavšalno navajanje posameznih kaznivih dejanj, ne da bi za te navede tožnik predložil pravnomočne kazenske obsodilne sodbe, po presoji sodišča verjetnega izgleda za uspeh ne more izkazati.
Tudi v predmetnem upravnem sporu tožnik ni z ničemer konkretiziral navedb o posledicah domnevne grožnje odvetnika ter za te navedbe tudi ni predložil nobenih dokazov.
ZBPP člen 30, 30/6, 30/8. ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/2.
brezplačna pravna pomoč - obračun in izplačilo stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška storitev - odvetniška tarifa - potni stroški odvetnika - obvezna razlaga odvetniške tarife - znižana nagrada - kazenski postopek - narok - zaslišanje - stroškovnik - kilometrina - procesni sklep - dokazni predlog - napačna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb postopka - odsotnost odvetnika v pisarni
Glede potrebnih izdatkov glede odsotnosti iz pisarne in kilometrine je toženka v zvezi s tremi posveti priznala plačilo za odsotnost iz pisarne v času potovanja, skladno z določbo četrtega odstavka 6. člena OT (zaradi trikratne vožnje iz naslova ..., Ljubljana do ZPKZ Ljubljana in nazaj v skupni višini 60 točk), ne pa tudi ostalih priglašenih stroškov v zvezi s sestanki, ker da so nepotrebni oziroma pretirani, kar pa ni pojasnila na način, da bi jih bilo mogoče razloge preizkusiti, glede na dejstvo, da je do stroškov zaradi sestankov nedvomno prišlo.
Pravilni so ugovori tožnika, da je bilo v obeh primerih pri pritožbah zoper sklepa napačno uporabljeno materialno pravo, s tem, ko je bilo to ovrednoteno po 3. točki tarifne številke 10 OT. Za kaznivo dejanje, ki je predmet tega postopka, je bila po takrat veljavnem KZ-1 predpisana kazen zapora od treh do petnajstih let.
Napačno uporabo materialnega prava pa sodišče ugotavlja tudi glede sestave in vložitev obrazloženega dokaznega predloga z dne 21. 12. 2020. Tožniku ima zato prav, da mu tako pripada nagrada za vsakega od šestih dokaznih predlogov oziroma 25 točk za vsak dokazni predlog, torej 150 točk.
brezplačna pravna pomoč - odvetniška tarifa - nagrada in stroški odvetniku - nagrada dodeljenemu odvetniku - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče ugotavlja, da tožena stranka z izpodbijanim sklepom ni odločila o celotnem tožničinem zahtevku za povrnitev stroškov za izvajanje storitve brezplačne pravne pomoči. Izreka odločbe (sklepa) pa ni mogoče dopolnjevati ali pojasnjevati z obrazložitvijo, saj le izrek pridobi pravne učinke in je predmet pravnih sredstev oziroma sodne kontrole.
ZBPP člen 30, 30/6, 40. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija
Tožnik je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, z izpodbijano odločitvijo pa ni bilo odločeno o kakšni njegovi pravici ali pravni koristi, zato za vložitev tožbe v upravnem sporu nima aktivne legitimacije.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - ponovno odločanje o isti stvari
Tožnica ima prav, da zakonska ureditev toženko pooblašča zgolj za to, da po uradni dolžnosti ugotavlja, ali so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, ne pa tudi za ponovno presojo že presojenih okoliščin oziroma okoliščin, ki so že obstajale v času odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, pa jih organ ni ugotovil ali upošteval.
V primeru tožnice ne gre za neupravičeno prejeto brezplačno pomoč, kot jo opredeljuje prvi odstavek 43. člena ZBPP. Za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč se šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP. Toženka ni niti navedla morebitnega lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP, zato tudi uporaba določbe prvega odstavka 43. člena ZBPP ni mogoča.
brezplačna pravna pomoč - tožba v upravnem sporu - zavrženje vloge
Po razjasnitvi njene vsebine vloge in zahtevka vložnika je sodišče ugotovilo, da vloga ne predstavlja zahteve za sodno varstvo pravic in pravnih koristi proti odločitvam in dejanjem državnih organov, torej ne predstavlja tožbe v upravnem sporu, pač pa prošnjo za oprostitev plačila obveznosti, ki so mu bile naložene v plačilo z odločbami tožene stranke. Odločanje o takšni prošnji pa ni v pristojnosti Upravnega sodišča, pač pa organa za brezplačno pravno pomoč, ki vodi postopek vračila sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči.
Sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da odločanje o sporu ne sodi v sodno pristojnost.
brezplačna pravna pomoč - objektivni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč za vložitev ustavne pritožbe - Državno odvetništvo - stroški stranke z interesom
Sodišče zavrača tožbeni očitek pomanjkljive presoje objektitvnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ob upoštevanju nespornega dejstva, da rok za ustavno pritožbo še ni potekel in da so bila v zadevi, v zvezi s katero prosilec prosi za BPP, izčrpana vsa pravna sredstva, ter sklicevanju na zatrjevane kršitve ustavnih pravic, po presoji sodišča obrazložitev odločitve o dodelitvi BPP kljub skopi utemeljitvi ni tako pomanjkljiva, da bi bilo potrebno izpodbijano odločbo odpraviti. Sodišče svoje stališče utemeljuje tudi z ugotovitvijo, da je prosilec svoji vlogi priložil ustavno pritožbo, prav tako v tožbi zatrjuje, da je bila že vložena.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravno pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - upravni postopek - pravno svetovanje in zastopanje
ZBPP ne omogoča dodelitve BPP izven formalnih, z zakonom določenih sodnih postopkov. Ker je med strankama nesporno, da se prošnja nanaša na upravni postopek, se sodišče strinja s toženko, da v tem obsegu ni imela zakonske podlage za dodelitev BPP.
ZBPP člen 30, 30/6. ZOdv člen 17. ZUS-1 člen 20, 20/1.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - izvršilni postopek - vezanost na tožbene navedbe
Iz tožnikovega trditvenega gradiva, ki se očitno sklicuje na napačne in za zadevo nepomembne dejanske okoliščine, ni razvidno konkretizirano in jasno razumljivo nasprotovanje presoji tožene stranke v izpodbijanem sklepu; zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje na to nanašajočega se in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - pogoji za vračilo - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
Za naložitev vračila izplačanih sredstev brezplačne pravne pomoči je ključna ugotovitev, da je upravičenec v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, (vsaj deloma) uspel in da je dejansko pridobil premoženje oziroma dohodke, iz katerih lahko državi vrne izplačana sredstva brezplačne pravne pomoči, ki so doprinesla do njegovega uspeha v postopku.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - stroški in nagrada odvetnika - aktivna legalizacija
Ker obstaja možnost, da bo tožnik (kljub zavrženju njegove tožbe in torej neuspehu v zadevi, za katero mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč) sredstva, izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči, moral državi vrniti, če se bo ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji, navedeni v 43. ali 49. členu ZBPP, je sodišče tožniku, priznalo pravni interes za vložitev tožbe v tem upravnem sporu, v kateri zatrjuje, da so bili stroški odvetniku priznani previsoko.
Sodišče ugotavlja, da izrek odločbe v izpodbijani II. točki, ki jo je tožena stranka oblikovala tako, da je navedla, da "kar prosilec zahteva več ali drugače, se zavrne", ni določen. Izrek ni določen, kadar je tako nejasen, da iz njega ni mogoče nedvomno razbrati o kateri zahtevi stranke je z njim odločeno. Izreka namreč ni mogoče dopolnjevati ali pojasnjevati z obrazložitvijo, saj le izrek pridobi pravne učinke in je predmet pravnih sredstev oziroma sodne kontrole.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
ZBPP razen izpolnjevanja materialnega pogoja organu za brezplačno pravno pomoč nalaga tudi presojo drugih okoliščin in dejstev o zadevi, kot to opredeljuje 24. člen ZBPP. Kadar ti pogoji niso izpolnjeni, prosilec do brezplačne pravne pomoči ni upravičen.
ZBPP člen 32, 32/2, 33, 33/1, 34, 34/2. ZUP člen 66, 66/1, 67, 140.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Podatki o zadevi so obvezna sestavina prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tako da mora organ za brezplačno pravno pomoč, če ti podatki v prošnji manjkajo, z njo ravnati kot z nepopolno vlogo. Kaj v tem pogledu pomenijo podatki o zadevi, iz zakonskega besedila ne izhaja, vendar je mogoče o tem sklepati že glede na obseg podatkov, ki jih kot obvezne formalne sestavine predpisujeta oba relevantna zakona (ZUP in ZBPP): gre izključno za najosnovnejše podatke, brez katerih vloge nikakor ni mogoče obravnavati.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 13.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - kazenski postopek - zaslišanje priče - obvezna razlaga odvetniške tarife
Pojasnilo upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije št. UO-12.7.2016-p2, ki se po presoji sodišča glede na primerljivost lahko uporabi tudi za postopek zoper mladoletnike, iz katerega izhaja, da je v postopku preiskave odvetnik upravičen obračunati, sodišče pa odmeriti, odvetniške stroške za vsako zaslišanje priče oz. za vsako posamezno preiskovalno dejanje posebej.
brezplačna pravna pomoč - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje - sklep o priporu - pritožba zoper sklep o priporu
Tožniku je brezplačna pravna pomoč za pravna sredstva v zvezi s sklepi o podaljšanju pripora v postopku na prvi stopnji odobrena že s tem, ko mu je dodeljena za svetovanje in zastopanje na prvi stopnji.