brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP
Med strankama ni sporno, da je tožnica prošnjo za dodelitev BPP vložila za pravno svetovanje in zastopanje za vložitev tožbe v upravnem sporu v zvezi z dodelitvijo BPP. Želi namreč vložiti tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča, s katero je bila njena prošnja za dodelitev BPP zavrnjena. V takšnih ok0liščinah tožnica neutemeljeno nasprotuje uporabi 5. alineje 8. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje - pravnomočno rešena zadeva
Ker organ ni po vsebini odločal o utemeljenosti tožnikove prošnje za BPP, temveč jo je po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel iz procesnih razlogov (ker je bilo nesporno o istem zahtevku že odločeno), tožbeni ugovor za odločitev ni pravno relevanten.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - nujna brezplačna pravna pomoč
Ob nespornem dejanskem stanju, torej že vloženi pritožbi s strani tožnika (v zvezi s čimer je zaprosil za dodelitev BPP v obravnavani zadevi), ter ob tem, da je bil organ seznanjen s tožnikovimi prihodki, sodišče pritrjuje toženki, da bi bilo nerazumno odločati o nujni BPP na podlagi 36. člena ZBPP.
ZBPP člen 11, 11/1, 26, 26/1, 26/1-1. ZPP člen 249, 249/1, 249/2, 256.
brezplačna pravna pomoč - odločba o zavrnitvi dodelitve brezplačne pravne pomoči - stroški - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred dnevom vložitve prošnje nastali stroški
Stroški pravdnega postopka z izvedbo dokazov nastanejo, ko so ti dokazi izvedeni, kar pomeni, da so stroški podaje pisnega prevoda listin iz slovenskega v nemški jezik nastali takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, torej ko je bil pisni prevod listin podan sodišču, s sklepom sodišča o stroških podaje pisnega prevoda listin pa so bili (že nastali) stroški sodne tolmačke (le) odmerjeni.
Določbe drugega odstavka 11. člena ZBPP ni mogoče razlagati tako, da bi tožniki lahko bili upravičeni do oprostitve plačila teh stroškov, ki so nastali že pred vložitvijo prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz določbe drugega odstavka 11. člena ZBPP namreč jasno in nedvoumno izhaja, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema le tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - pooblastilo za zastopanje
Odvetnik, določen za izvajanje BPP, potrebuje pooblastilo upravičenca do BPP le za opravo procesnih dejanj v sodnih postopkih, v katerih upravičenca zastopa, pooblastilo pa sicer ne predstavlja akta upravičenca, s katerim bi ta dovoljeval odvetniku, določenemu za izvajanje BPP, delo na zadevi, za zastopanje v kateri je bil upravičencu dodeljen. Dodeljeni odvetnik namreč izvaja BPP na podlagi odločbe, v kateri sta določena oblika in obseg dodeljene BPP in je natančneje opredeljena zadeva, za katero je BPP dodeljena (tretji odstavek 37. člena ZBPP), in napotnice z istimi navedenimi podatki (četrti odstavek 39. člena ZBPP).
prekinitev postopka - začetek postopka - odvzem poslovne sposobnosti
Da tožnikov način pravdanja ni običajen in da bi vse opisane okoliščine lahko kazale na njegovo nagnjenost k tožarjenju, zaradi česar se pričakuje, da tožnik po pravnomočnosti odločbe o skrbništvu ne bo več smel samostojno opravljati pravdnih dejanj in da bo zastopanje v tem upravnem sporu naloga skrbnika. Zato je sodišče prekinilo postopek v tem upravnem sporu.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Sodišče ugotavlja, da tožnica ni zadovoljna s sinovimi ocenami oziroma načinom ravnanja šole v zvezi z vpogledlom v šolsko dokumentacijo. Ob upoštevanju teh (bistvenih) navedb v zvezi s prošnjo za dodelitev BPP sodišče ugotavlja, da iz tožničinega trditvenega gradiva ni mogoče sprejeti drugačnega zaključka, kot ga je sprejela tožena stranka, da torej zadeva ni pomembna za prosilkin osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma pričakovani izid zadeve za prosilko ali njeno družino ni življenjskega pomena.
Elektronski podpis je vezan izključno na dokumente v elektronski obliki. Vloga v elektronski obliki - to je torej vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z elektronskim podpisom, se vloži tako, da se vloži v informacijski sistem sodstva, ki vložniku samodejno potrdi prejem vloge. Ker v upravnem sporu informacijski sistem sodstva (še) ni vzpostavljen, tožbe ali druge vloge v elektronski obliki ni mogoče vložiti.
ZUP člen 237, 237/1, 237/2, 237/2-7. ZBPP člen 37, 37/2, 37/2-2.
nova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - odločanje mimo zahtevka - bistvena kršitev določb upravnega postopka - ugoditev tožbi
Tožena stranka je zavrnila dodelitev BPP tožnici, ker iz prošnje za BPP v zvezi s sestavo in vložitvijo pobude državnemu tožilstvu za vložitev ZVZ ni izhajalo, da bi uveljavljala pravico do sodnega varstva. Vendar tožnica ni zaprosila za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pobude državnemu tožilstvu za vložitev ZVZ, temveč je, kot na to v tožbi pravilno opozarja tožnica, zaprosila za BPP za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper pravnomočno sodbo.
Tožena stranka je odločila povsem mimo predloga oz. zahtevka tožnice, kar predstavlja relativno bistveno kršitev upravnih pravil. Poleg tega je tožena stranka storila absolutno bistveno kršitev upravnega postopka, ker se do predloga tožnice sploh ni opredelila in se zato njene odločbe glede navedenega ne da preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dodelitev brezplačne pravne pomoči
Na podlagi pete alineje 8. člena ZBPP se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Tožnica v konkretnem primeru prosi za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS glede dodelitve BPP. Tej ugotovitvi tožnica v tožbi ne nasprotuje, zato je bila po presoji sodišča podana zakonska podlaga za zavrnitev tožničine prošnje.
Tožnica je lastnica stanovanjske hiše na naslovu A., vendar na tem naslovu nima prijavljenega stalnega prebivališča. Zato se je ta nepremičnina štela v tožničino premoženje, ki po vrednosti presega zakonkso določen cenzus.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti zadevi - zavrženje vloge
Toženka v izpodbijanem sklepu na podlagi navedenega ugotavlja, da je tožnik v obravnavanem postopku vložil zahtevek, o katerem je bila že izdana zavrnilna odločba, pri čemer se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - višina nagrade - odvetniška tarifa - obvezna uporaba Odvetniške tarife - zmotna uporaba materialnega prava
Toženka je pri sporni odločitvi nepravilno uporabila materialno pravo s tem, ko je nagrado za opravljene odvetniške storitve odmerila ob uporabi postavk iz tar. št. 23 OT. OT je v besedilu, relevantnem za odločanje toženke (to je besedilu pred uveljavitvijo Sprememb in dopolnitev Odvetniške tarife, objavljenih v Uradnem listu RS, št. 70/22), posebej urejala plačilo za odvetniške storitve, opravljene v sporih o varstvu in vzgoji otrok, zakonitem preživljanju in o stikih z otroki, in sicer v tar. št. 18/2 za tožbe v teh zadevah ter skladno s tem za sestavljanje vlog v tar. št. 19, za zastopanje v tar. št. 20 in za pravna sredstva v tar. št. 21, pri čemer so bile te postavke glede na zakonsko ureditev, kot je veljala pred DZ in ZNP-1, umeščene med postavke za pravdni postopek (VIII. poglavje Posebnega dela OT). V IX. poglavju Posebnega dela OT pa so bile določene postavke za odvetniške storitve za nepravdne postopke, med drugim v tar. št. 23 za t.i. druge nepravdne postopke (ki niso zajeti v tar. št. 22, 24 in 25), med katere pa se po navedenem niso uvrščali spori o varstvu in vzgoji ter preživljanju in stikih z otroki.
V okviru vsebinske ocene očitne nerazumnosti tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je tožena stranka dejansko izvedla presojo pravilnosti in zakonitosti sklepa, ki ga tožnik želi izpodbijati, in na podlagi te presoje ugotovila, da tožnik s tožbo zoper ta sklep že na prvi pogled nima verjetnega izgleda za uspeh in da zato ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sodišče meni, da je tožena stranka z opisanimi zaključki v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, prevzela vlogo, ki jo ima Upravno sodišče v upravnem sporu, s tem pa presegla okvire ocene očitne nerazumnosti, ki jo je upravičena izvesti na podlagi 1. alineje prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Toženka se v izpodbijanem sklepu sklicuje na 1. točko tarifne št. 39, ki določa nagrado za posvete, nasvete in mnenja, v 2. točki pa določa nagrado za preglede spisov, listin in druge dokumentacije ter za sestavo poročila o pregledu. Iz izpodbijanega sklepa pa ne izhajajo razlogi za nepriznanje odvetniške nagrade v zavrnilnem delu. Kasnejša obrazložitev v odgovoru na tožbo ne more nadomestiti pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega sklepa, saj bi bila v takem primeru kršena tožnikova pravica do učinkovitega pravnega sredstva.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev prejete brezplačne pravne pomoči - denarna odškodnina - davčni dolg
Zgolj nižje izplačilo odškodnine iz razlogov poplačila tožnikovega davčnega dolga ne more biti razlog za uporabo določbe tretjega odstavka 48. člena ZBPP, po kateri se od upravičenca do BPP ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - nerazumna zadeve
Toženka je presodila, da je sklep, ki ga želi tožnica izpodbijati, tako očitno pravilen in zakonit, da nima razumnih možnosti za uspeh. Predhodno je tožnico v pozivu na dopolnitev prošnje za BPP izrecno opozorila, da bo zavrnila njeno prošnjo, če je ne bo dopolnila skladno z določno danimi napotili. Ker tožnica njenim napotilom ni sledila, je s stališča zakonske ureditve odločitev o zavrnitvi tožničine prošnje za BPP pravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za brezplačno pravno pomoč - nepopolna vloga
Tožnik je z dopisom posredoval zahtevane podatke in zapisal, da za sina ne bo izpolnjeval obrazca, ker ne spada več v skupno gospodinjstvo, ker je postal samostojen. Glede na navedeno, Organ za BPP ni imel podlage za zavrženje prošnje tožnika, kar naj bi tožnik ne predložil vseh podatkov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do strokovne obrambe - interes pravičnosti
Odločitev o pogojih dodelitve brezplačne pravne pomoči pomeni odločanje o materialni podstati pravice iz 23. člena Ustave RS in s tem odločanje o možnosti dostopa do sodnega varstva oziroma odločanje o prosilčevi možnosti uresničevanja pravice do postopka pred sodiščem. Sodišče tudi v drugih postopkih, ne samo v postopku o prekrških, ugotavlja materialno resnico in nekatera dejstva ugotavlja tudi po uradni dolžnosti, kar pa ne pomeni, da se tožniku lahko zato odreče možnost strokovnega pooblaščenca ob izpolnjevanju pogojev na podlagi ZBPP.