Toženka je prošnjo za BPP za sestavo in vložitev pobude za presojo ustavnosti 308. člena KZ-1 utemeljeno zavrnila. To pa tožniku ne preprečuje, da z novo prošnjo uveljavlja BPP za sestavo in vložitev takšne pobude, ob izpolnitvi predpisanih formalnih pogojev zanjo (in s tem nastopu novih okoliščin za odločanje toženke).
ZBPP člen 30, 30/6, 40, 40/1. ZST-1 člen 10, 10/3, 10/8. ZUP člen 214.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba
Tretji odstavek 10. člena ZST-1 določa, da je stranka oproščena plačila sodnih taks za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po ZBPP. Ker sodišče na podlagi osmega odstavka 10. člena ZST-1 že po uradni dolžnosti ugotavlja obstoj taksne oprostitve na podlagi zakona, sodišče pritrjuje stališču organa, da vloga za oprostitev plačila sodnih taks za A. A. v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni bila potrebna.
Organ, ki je tožniku za dopisovanje po elektronski pošti priznal nagrado po tar. št. 46/1 OT, bi moral svoje pravno stališče, da elektronska sporočila predstavljajo storitve, ki so odvisne zlasti od porabljenega časa in v OT niso posebej ovrednotena, v sklepu utemeljiti.
brezplačna pravna pomoč - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožniku je bila z izpodbijano odločbo Bpp 377/2022 brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. IK 5550/2022, od dne 24. 12. 2022 dalje že dodeljena. Glede na tožnikov podan razlog za vložitev predmetne tožbe, to je pravni interes, ki ga želi z vloženo tožbo varovati, tožnik tudi v kolikor bi sodišče ugodilo tožbi in bi izpodbijano odločbo odpravilo, svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - zahteva stranke
Tožena stranka je s tem, ko je odločala o dodelitvi brezplačne pravne pomoči v obsegu, ki ga tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni zahteval, ravnala v nasprotju z določbo 128. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Ta določa, da sme pristojni organ v stvareh, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana.
brezplačna pravna pomoč - varstvo ustavnih pravic - kršitev ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Tožnik bi očitek o kršitvah pravic iz 11. in 22. člena Ustave RS v povezavi s 26. členom Ustave RS lahko uveljavljal v okviru rednega upravnega spora in tako uveljavljal pravico do meritorne odločitve sodišča. Tudi opustitev takega sodnega varstva ne vzpostavlja pravice do subsidiarnega sodnega varstva. Posledično subsidiarno sodno varstvo po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 ni dovoljeno.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih koristi v upravnem sporu, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes za vloženo tožbo oziroma t.i. pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora izkazovati, da bi ugoditev vloženi tožbi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. V tem upravnem sporu je tožnik vložil tožbo, pri čemer je dvakrat izrecno navedel, da navedeno odločbo izpodbija v zavrnilnem delu. Ko ga je sodišče opozorilo, da izpodbijana odločba nima zavrnilnega dela izreka, se tožnik na to ni odzval in opisane nejasnosti tožbe ni odpravil. Obravnavanje tožbe zoper neobstoječi del izreka izpodbijane odločbe pa ni mogoče, kar narekuje zavrženje takšne tožbe (drugi odstavek 31. člena ZUS-1).
brezplačna pravna pomoč - spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - neobrazloženost sodne odločbe
Izpolnjena napotnica predstavlja zahtevek izvajalca BPP v smislu prvega odstavka 213. člena ZUP, kar pomeni, da bi morala toženka del zahtevka, ki ga ni priznala, zavrniti v izreku odločbe. Ker ga toženka v sklepu ni zavrnila, izpodbijanega akta ni mogoče preizkusiti.
Delna zavrnitev priglašenih stroškov ne izpolnjuje zahtevanega standarda v določbi 214. člena ZUP, saj ne pojasni konkretnih razlogov za zavrnitev dela stroškov. Pomanjkljivosti obrazložitve odločitve, pa ni mogoče nadomestiti z odgovorm na tožbo.
prošnja za dodelitev BPP - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - obveznost obveščanja
Tožnica ni izpolnila pogoja (vložitev tožbe), zato ji je prenehala pravica do brezplačne pravne pomoči. Če je tožnica po vloženi prošnji za BPP ugotovila, da nima možnosti za uspeh, bi morala organ za brezplačno pravno pomoč, skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZBPP pravočasno obvestiti. Ob pravnomočni ugotovitvi, da preneha upravičenost do brezplačne pravne pomoči, čeprav so bile posamezne storitve že izvedene (stroški so nže nastali), bi morala tožnica pravočasno ugovarjati.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - pogoji za razrešitev - upravna odločba - dan razrešitve
Razmerje med izvajalcem BPP in upravičencem do BPP se ustanovi na podlagi odločbe (drugi odstavek 37. člena ZBPP) in ne na podlagi pooblastila. Ker se izvajalca BPP določi z odločbo, se tudi o razrešitvi odloči na enak način, to je z odločbo (deveti odstavek 30. člena ZBPP). To pa pomeni, da upravičenec in izvajalec BPP ne moreta tega razmerja preoblikovati ali razvezati brez sodelovanja pristojnega organa za BPP.
brezplačna pravna pomoč - brezplačna pravna pomoč žrtvam nasilja v družini - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ocena ogroženosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugovori, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno - zavrženje prošnje - zavrženje vloge
Za presojo, ali gre za enako dejansko in pravno stanje, je bistveno, ali sta si mnenji enaki glede pravno odločilnih okoliščin. Glede na citirane določbe ZPND to pomeni, da vsebujeta ali pa ne vsebujeta: ocene o ogroženosti in mnenja, da je dodelitev BPP nujno potrebna tudi za postopke po DZ. Za odločitev v tej zadevi je tako pravno pomembno le, da tudi v mnenju CSD, ki ga je tožnica predložila v obravnavani zadevi, enako kot v mnenju CSD, ki ga je predložila v zadevi Bpp 549/2022, CSD ni zapisal, da je za tožnico nujno potrebna dodelitev BPP za postopke po DZ.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - aktivna legitimacija - upravni spor
Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu bi lahko imela le odvetniška družba kot izvajalka BPP, ki je upravičena do plačila stroškov nudenja BPP, in ne tožnica kot upravičenka do BPP. Tožnica pa tudi ne zatrjuje, da bi bila v postopku izdaje izpodbijanega sklepa na kakršenkoli način udeležena, torej ne kot stranka ne kot stranski udeleženec. Če pa tožnica ni imela zahtevanega položaja v postopku izdaje izpodbijanega sklepa, tudi nima procesne legitimacije za sprožitev upravnega spora zoper v tem postopku izdan sklep.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - istočasno vloženo pravno sredstvo in prošnja za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Ker je tožnik prošnjo za BPP vložil na isti dan, ko sta bili (že) vloženi pravni sredstvi, v zvezi s katerima je zaprosil za BPP, mu BPP za ti ni mogoče priznati, saj pri teh ne gre za stroške, ki bi nastali po dnevu vložitve prošnje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepravdni postopek - preživnina mladoletnih otrok - aktivna legitimacija
Toženka je ravnala pravilno, ko je BPP dodelila materi mladoletnega otroka, ki lahko tudi v svojem imenu vloži tožbo za zvišanje preživnine. Odgovornost za odločitev o preživnini je dana staršem, pri tem sodišče vedno pazljivo preverja koristi otrok, tudi kadar otrok ni stranka postopka. Pomembno je, da je otrok subjekt postopka, ni pa neizogibno, da je tudi formalna stranka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - ugotavljanje dejanskega stanja - nejasna in nepopolna vloga
Z namenom, da se celovito in pravilno ugotovi dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev, zakon organu za brezplačno pravno pomoč daje pooblastilo, da si tudi sam po uradni dolžnosti (tudi pri sodiščih), če oceni, da je to potrebno, pridobi vse podatke o zadevi, v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v primeru nepopolne in nejasne prošnje pa mora organ stranko tudi pozvati k odpravi pomanjkljivosti in ji omogočiti, da se izjavi o dejstvih, ki so pomembna za odločitev.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - tožnik v upravnem sporu - stranka postopka - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Stranka v postopku odmere stroškov zastopanja na podlagi odločbe BPP je lahko le izvajalec BPP, saj je z izdajo sklepa o odmeri stroškov odločeno o njegovem upravičenju, to je o pravici do priznanja nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje BPP. Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu bi po povedanem lahko imela le odvetniška družba, torej izvajalec BPP, ki je upravičena do plačila stroškov nudenja BPP, in ne tožnica kot upravičenka do BPP.
dodelitev brezplačne pravno pomoči - izredna brezplačna pravna pomoč - poslovna sposobnost - pomanjkljiva obrazložitev
Tožena stranka se ni opredelila do tožnikovih navedb v dopolnitvi prošnje za BPP z dne 31. 10. 2022, s katerimi se je skliceval na delen odvzem svoje poslovne sposobnosti, kar je prav tako lahko razlog za priznanje izjemne BPP
Namen pete alineje 8. člena ZBPP je v preprečitvi t. i. veriženja prošenj (ko želi prosilec, ki mu je bila prošnja za BPP zavrnjena, zoper tako odločbo sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v tem upravnem sporu; ko mu je tudi ta prošnja zavrnjena, pa ponovno prosi za BPP za upravni spor zoper slednjo odločitev.
Sodišče pojasnjuje, da četudi je tožnik trenutno v priporu in brez dohodkov, to samo po sebi ne pomeni, da s tem izpolnjuje finančni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ta pogoj je izpolnjen, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.
upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje - zavrženje tožbe - stvarna pristojnost
V obravnavani zadevi tožnica izpodbija sklep, ki je glede na vsebino sprejete odločitve (odstop prošnje za BPP Upravnemu sodišču Republike Slovenije) procesne narave. Ne gre za presojo materialnopravno določene pravice, obveznosti ali pravne koristi, temveč le za procesno odločitev, ki se nanaša na izvedbo (upravnega) postopka. Edini pravni učinek tega sklepa je, da tožničine prošnje za BPP ni obravnavalo Okrožno sodišče v Kranju, temveč Upravno sodišče Republike Slovenije. To pomeni, da izpodbijani sklep ne izpolnjuje materialnega pogoja za upravni akt, zato tožba zoper njega ni dopustna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejel več dohodkov, skupno je prejel 2.844,83 EUR, kar je v povprečju 948,28 EUR na mesec, to pa presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 843,78 EUR, zaradi česar ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Tožnik v tožbi navaja, da ne more prosto razpolagati s svojimi dohodki, saj zanj plačujejo sorodniki življenjske stroške. Ne glede na to, da tožnik v upravnem postopku teh navedb ni uveljavljal, čeprav mu je dala tožena stranka možnost do izjasnitve pred izdajo odločbe, pa tudi te navedbe ne bi mogle vplivati na drugačno odločitev tožene stranke, saj se življenjski stroški ne upoštevajo kot odhodek in nimajo vpliva na ugotovljen finančni položaj prosilca v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči.