brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni postopek - denarna socialna pomoč - molk organa
Upravičenec do denarne socialne pomoči lahko vloži pritožbo tudi v primeru t.i. molka organa na prvi stopnji - torej, če organ na prvi stopnji odločbe ni izdal ali stranki vročil v predpisanem roku.
Ker pa gre tudi pri vložitvi takšne pritožbe in njeni obravnavi pred drugostopenjskim upravnim organom za upravni in ne sodni postopek, je organ za BPP po presoji sodišča pravilno zaključil, da tožniku brezplačna pravna pomoč, za katero je prosil (z namenom, da v upravnem postopku pred centrom za socialno delo doseže vročitev izdane odločbe), v skladu z ZBPP ne more biti dodeljena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Da je toženka z izpodbijano odločbo odločila prav o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, med strankama ni sporno. Tožnik namreč ne prereka toženkine ugotovitve, da se njegova prošnja, o kateri je z izpodbijano odločbo odločila toženka, nanaša na dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v upravnem sporu, v katerem je izpodbijana odločba organa za BPP.
V primeru, ko v uradnih evidencah o izvoru denarnih sredstev oziroma prejemkov, s katerimi razpolaga prosilec, ni podatkov, je breme dokaza o pravni naravi oziroma o izvoru teh sredstev oziroma prejemkov na prosilcu - v obravnavanem primeru torej na tožniku, ki je v relevantnem obdobju na svoj bančni račun kontinuirano polagal večje denarne zneske.
O obstoju pravno pomembnih dejstev mora biti oseba, ki odloča, vsaj prepričana, če že ne gotova, kar pomeni, da mora stranka, na kateri je dokazno breme, organu predložiti dokaze, ki pri uradni osebi, ki odloča, vzbudijo vsaj prepričanje, ki po njeni presoji izključuje zmoto oziroma dvom o resničnosti ugotovljenih dejstev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - tožba v upravnem sporu
Sodišče se strinja s presojo organa za BPP, da so tožničine navedbe v očitnem nasprotju z jasno pravno podlago, kar pomeni, da tožnica z njimi ne more uspeti. To pa hkrati pomeni, da tožnica v zadevi, v zvezi s katero prosi za dodelitev BPP za vložitev tožbe v upravnem sporu, očitno nima verjetnih izgledov za uspeh, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP.
Tudi pri odločanju o dodelitvi izredne BPP je treba ugotavljati, ali je izpolnjen objektivni kriterij za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. Takšna zakonska ureditev sledi namenu ZBPP, ki ni v tem, da bi se BPP dodeljevala za zadeve, v katerih prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh.
Glede na skopo obrazložitev izpodbijane odločbe glede razlogov, ki so organ vodili do ugotovitve, da zadeva ni očitno nerazumna, sodišče ugotavlja, da organ za BPP ni opravil ustrezne presoje objektivnega pogoja za dodelitev BPP oz. same presoje ni zadostno utemeljil v sami obrazložitvi, kar pomeni, da iz same obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja izkazanost pogoja ne/razumnosti in verjetnosti izgleda za uspeh v sodnem postopku.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/2, 24/3, 32, 32/1, 32/2, 34, 34/2. ZUP člen 67, 67/1, 67/2, 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pritožba na ESČP - objektivni pogoj - nepopolna vloga
Od osebe, ki prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ni pravilno pričakovati, da bo že v sami prošnji utemeljila razloge oziroma vsebino pravnega sredstva, za katero uveljavlja dodelitev brezplačne pravne pomoči, in izkazala, da bo z njim uspela.
ZBPP omogoča, da se (pod zakonsko določenimi pogoji) nagrade pooblaščencem, izdatki in drugi stroški postopka v primeru, ko oseba zaradi slabšega socialnega položaja teh ne more kriti sama, plačajo iz sredstev Republike Slovenije. Vendar pa takšna ureditev ne bi bila pravična, če pri tem ne bi bilo upoštevano morebitno izboljšanje socialnega položaja upravičenca do BPP zaradi (delnega) uspeha v postopku. To velja tudi v obravnavani zadevi. V tej je namreč prišlo do položaja, ko so bili nagrada pooblaščenca, izdatki sodnima cenilcema in drugi stroški tožnika v izvršilnem postopku (ki bi jih sicer moral kriti sam, pa mu je bila zaradi njegovega slabšega socialnega položaja za njihovo kritje dodeljena BPP) plačani iz sredstev BPP (torej iz sredstev proračuna). Na podlagi (delnega) uspeha v postopku pa je tožnik prejel povračilo izvršilnih stroškov, ki jih sam dejansko ni imel oziroma so bili zanj kriti iz naslova dodeljene mu BPP. Ravno tako se je v izvršilnem postopku prednostno poplačal del njegove priglašene terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti zaradi poškodbe pri delu in mesečne rente4, ki kot že rečeno ne spadata med izjeme po drugem odstavku 48. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obrazložitev - uporaba materialnega prava
Pri odločanju morajo upravni organi uporabljati materialne predpise, ki veljajo v času odločanja. V obravnavanem primeru je bil izpodbijani sklep izdan 2 dni po začetku veljave nove ureditve, po kateri odvetniku, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči pripada celotni znesek izračunan po odvetniški tarifi in ne zmanjšan na 50 %. S tem ko tožena stranka ni upoštevala v času odločanja veljavne spremembe petega odstavka 17. člena iz novele ZOdv je nepravilno uporabila materialno pravo, kar je vplivalo na pravilnost odločitve.
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 7, 7-3, 11, 11-2.
brezplačna pravna pomoč - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - odvetniška storitev - odvetniška tarifa - načelo enakega varstva pravic - višina nagrade odvetnika - znižana nagrada - ustavnost zakonske ureditve - sklep o podaljšanju pripora - pritožba zoper sklep o podaljšanju - ustavna pritožba - neobrazloženost
Upravno sodišče je v sodbi I U 251/2019 z dne 21. 5. 2020 zavzelo stališče, da pri sklepih o podaljšanju pripora, ki jih sodišče izdaja po 205. členu ZKP, ne gre za procesno odločbo.
Upravnosodna praksa se je v primerljivih zadevah že izrekla, da urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne ne predstavljata odvetniške storitve. Da gre nadomestilo za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko oziroma urnino kot nagrado za porabljeni čas obravnavati kot izdatek, po mnenju tukajšnjega sodišča kaže tudi razlaga ob upoštevanju 9. člena OT, ki med izdatki našteva (tudi) dnevnice, te pa so v petem odstavku 10. člena OT določene glede na čas odsotnosti odvetnika iz kraja odvetnikove pisarne. Po povedanem po presoji tukajšnjega sodišča tudi urnina kot plačilo za porabljeni čas med opravljanjem oziroma zaradi opravljanja odvetniške storitve ter nadomestilo za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko predstavljata svojevrsten izdatek v zvezi z delom odvetnika, zato sodišče, čeprav urnina in omenjeno nadomestilo nista izrecno našteta med izdatki iz 9. člena OT, z razlago po podobnosti (argumentum a simili ad simile) sodi, da ju ni mogoče uvrstiti med odvetniške storitve.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sklep o nepristojnosti
Zavrnitev prošnje za dodelitv bpp je pravilna, saj zadeva za prosilca ni življenjskega pomena in tudi ni pomembna za tožnikov osebni in socialno-ekonomski položaj glede na vsebino upravnega spora. S sklepom, zoper katerega se želi prosilec pritožiti (za kar zaproša za bpp), namreč sodišče ni vsebinsko odločalo o tožnikovi pravici do občinske enkratne denarne pomoči, pač pa se je zgolj izreklo za nepristojno in zadevo odstopilo stvarno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani v nadaljnjo obravnavo. S sklepom torej ni bilo odločeno o tožnikovi pravici oz. pravni koristi.
ZOdv člen 17, 17/5, 20, 20/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 10, 10/1, 10/3, 12, 12/2. ZOdv-G člen 2.
brezplačna pravna pomoč - odvetniški stroški - odmera nagrade in stroškov odvetnika - nagrada za odvetniške storitve - napotnica - kilometrina - potni stroški - obrazloženost odločbe
Ob upoštevanju določb 10. člena in 12. člena OT je po presoji sodišča očitno, da so prevozni stroški vezani na delo, ki ga odvetnik opravi za stranko, pri čemer že po naravi stvari tovrstni stroški nastanejo na dan, ko je bilo delo opravljeno. Namen priznanja prevoznih stroškov je namreč v tem, da se odvetniku povrnejo nastali izdatki v neposredni povezavi z delom, zaradi česar so neutemeljene tožbene navedbe o (kasnejšem) povišanju cen bencina, saj je na dan naroka 24. 5. 2022 Uredba (v povezavi s tretjim odstavkom 10. člena OT) predvidevala povračilo kilometrine v višini 0,37 EUR/kilometer.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Veriženje prošen je podano, ko želi prosilec, ki mu je bila prošnja za BPP zavrnjena, zoper tako odločbo sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v tem upravnem sporu; ko mu je tudi ta prošnja zavrnjena, pa ponovno prosi za BPP za upravni spor zoper slednjo odločitev. Veriženje prošenj za BPP izpolnjuje elemente zlorabe instituta BPP.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZBPP člen 30, 30/9, 37, 37/2, 37/2-1.
brezplačna pravna pomoč - ponovno odločanje o isti stvari - razrešitev odvetnika - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
O dodelitvi brezplačne pravne pomoči tožniku je bilo že dokončno in pravnomočno odločeno, zato ponovno odločanje v pravnomočno rešeni stvari ni dopustno (ne bis in idem). V kolikor tožnik želi spremembo izvajalca brezplačne pravne pomoči lahko, kot je to pravilno v obrazložitvi sklepa o zavrženju navedla toženka, vloži predlog za razrešitev odvetnika, ne more pa z novo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zahtevati ponovne (druge) odobritve brezplačne pravne pomoči za isti pravdni postopek.
brezplačna pravna pomoč - pravdna sposobnost - zavrženje tožbe
Upoštevajoč dokazano in nesporno: (i) da tožnik ni pravdno sposoben; (ii) da tožnika zastopa v skladu z 78. členom ZPP skrbnica A. A., ki ji je bila izpodbijana odločba tudi vročena; (iii) da skrbnica ni vložila tožbe zoper izpodbijano odločbo, je sodišče tožbo pravdno nesposobnega tožnika na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 81. člena ZPP zavrglo. Sodišče pojasnjuje, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu I Up 148/2024 z dne 6. 6. 2024 (ob obravnavanju pritožbe pravdno nesposobnega pritožnika) že zavzelo stališče, da vloga pravdno nesposobne osebe ne učinkuje.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - predlog za odlog izvršbe - očitno nerazumna zadeva
Ureditev v 4. alineji prvega odstavka 8. člena ZBPP za izvršilni postopek specialno določa, da za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne morejo zaprositi tisti prosilci, ki so dolžniki v postopku izvršbe, ki teče na podlagi izvršilnega naslova po določbah ZIZ. To pomeni, da se tožniku, ki je dolžnik v izvršilnem postopku, ne dodeli brezplačna pravna pomoč, razen ob izpolnitvi pogoja, ki je, da izkaže verjeten obstoj ugovornega razloga, ki preprečuje izvršbo, ne glede na to, ali je dodelitev brezplačne pravne pomoči uveljavljal v ugovornem ali pritožbenem delu izvršilnega postopka. V kolikor ne izkaže obstoja katerega od ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ, ne more izpolniti pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Določba 4. alineje prvega odstavka 8. člena ZBPP je torej ena izmed izjem od splošnih pravil (pogojev in meril) dodeljevanja brezplačne pravne pomoči. Posamezniku oži pravico do sodnega varstva in ta izjema se razlaga restriktivno.
ZUP člen 9, 214. ZBPP člen 26, 26/1. ZUS-1 člen 4.
brezplačna pravna pomoč - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - kršitev pravice do izjave - pomanjkljiva obrazložitev odločbe - upravni spor - subsidiarno sodno varstvo - varstvo človekovih pravic - drugo sodno varstvo - dopustnost upravnega spora zaradi posega v ustavne pravice - zavrženje tožbe
Toženka tožnika pred izdajo izpodbijanega sklepa ni seznanila s svojim naziranjem glede identitete med njegovimi prošnjami za dodelitev BPP, kot tudi ne s pravnimi podlagami nameravane odločitve, tožniku pa tako tudi ni omogočila, da bi se glede teh izjasnil.
Prosilec za brezplačno pravno pomoč lahko zaprosi bodisi zgolj za pravno svetovanje bodisi za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave bodisi za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči.
Sodno varstvo zoper upravni akt iz 2. člena ZUS-1 je "drugo sodno varstvo" v smislu 4. člena tega zakona.
izredna brezplačna pravna pomoč - ustavna pritožba - objektivni pogoj - ocena verjetnosti izgleda za uspeh - obrazloženost odločbe
Razlog za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 24. členu ZBPP ne predstavlja samo za sebe dejstvo, da naj bi bila prosilka oškodovana za visoko vsoto denarja, trenutno pa se preživlja le z denarno socialno pomočjo, kot je pavšalno ugotavljal organ. Po ZBPP se (socialno šibkejši) osebi zagotovi uresničevanje pravice do sodnega varstva takrat, kadar izpolnjuje tudi objektivne pogoje, ki pomenijo določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet pravne pomoči.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - preiskava - pripor - odgovor - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Tožnik že ima odločbo, s katero mu je BPP priznana za celoten postopek pred sodiščem prve stopnje. V takem primeru za vložitev pravnih sredstev v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora, BPP ni treba več odobriti za vsako posamezno pravno sredstvo posebej. Ta storitev je, kot povedano, že vključena v odobreno BPP za zastopanje na prvi stopnji.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb postopka
Izpodbijana odločitev torej ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti. Obrazložitev upravne odločbe mora obsegati: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista zadeva - zmotna uporaba materialnega prava
Iz četrtega odstavka 24. člena ZBPP izhaja, da je pri presoji, ali gre za isto zadevo, treba upoštevati tisto zadevo, v kateri je tožnica umaknila tožbo.
Za ugotovitev, ali gre za isto zadevo ni bistven končni učinek različnih postopkov (zapuščinski in pravdni postopek), ki je v tožničini lastninski pravici na zapuščini, temveč je bistvena istovetnost dejanskega stanja in tožbenih zahtevkov v zadevi, za katero prosi za dodelitev BPP, z zadevo, v kateri je umaknila tožbo.