dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek
Postopek v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper navedeni sklep Občine Bled nima značaja sodnega postopka v smislu 7. člena ZBPP, zaradi česar BPP ni mogoče dodeliti.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - sklep o sestavi sodišča - sodnik posameznik - upravni akt
Po presoji sodišča je Organ za BPP pravilno presodil, da pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS I U 1611/2022-9 z dne 21. 12. 2022, s katerim je sklenjeno, da v zadevi odloča sodnica posameznica in da zoper njega ni posebne pritožbe, ni razumno vlagati.
Sodišče sledi tudi odločitvi in razlogom Organa za BPP, da je pritožba zoper sklep Upravnega sodišča RS I U 1611/2022-10 z dne 25. 1. 2023 očitno nerazumna. Strinja se tudi z Organom za BPP, da ta sklep ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, pri tem pa dodaja, da ni niti upravni akt iz 5. člena ZUS-1, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh
Organ za BPP je svoj zaključek utemeljil na podlagi naslednjih ugotovitvah: (1) da je vložena prošnja za BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep, I U 1612/2022 z dne 3. 2. 2023, in (2) da je bila s tem sklepom tožba tožnice zoper sklep Okrožnega sodišča v Kranju, št. 721/2022-2 z dne 4. 10. 2022, zavržena, ker ne gre za upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Na tej podlagi je pravilno ocenil, da zadeva nima verjetnih izgledov za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pritožba - očitno nerazumna zadeva - verjetni zgled za uspeh - absolutna bistvena kršitev določb postopka
ZBPP toženki ne daje pooblastila za podrobno vsebinsko presojo zadeve. Organ za BPP ne more zavrniti dodelitve BPP iz razlogov po 24. členu ZBPP, če se strinja z odločitvijo, ki jo želi prosilec za BPP izpodbijati, temveč mora določno navesti okoliščino, iz katere izhaja, da tožnik že na prvi pogled, torej očitno oziroma brez vsebinske presoje razlogov izpodbijane odločitve, nima možnosti za uspeh. Toženka pa take okoliščine v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedla.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - predlog upnika - napačna uporaba materialnega prava
383.a člen ZFPPIPP ureja postopek v primeru, ko je dolžnik tisti, ki vloži predlog za začetek postopka osebnega stečaja. V tem primeru sodišče na naroku dolžnika pouči o pravnih posledicah začetka osebnega stečaja, o možnostih odpusta obveznosti. V obravnavani zadevi pa predlog za začetek postopka osebnega stečaja ni bil podan s strani dolžnika - tožnice, temveč s strani upnika, Republike Slovenije.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 27, 27/1. SPZ člen 260, 260/1, 263, 263/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski pogoj - lastništvo zemljišč - stavbna pravica - prenehanje stavbne pravice
Do vprašanja obstoja stavbne pravice in s tem povezanega vprašanja lastništva objektov na zemljiščih v solasti stranke, ki je ključna za presojo, ali tožeča stranka izpolnjuje premoženjski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, se organ za brezplačno pravno pomoč v izpodbijani odločbi ni opredelil, stranka pa pred izdajo odločbe tudi ni imela možnosti ugovarjati ugotovitvam organa in dokazovati, da objekti na zemljiščih niso v njeni solasti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek
Po presoji sodišča je zato pravilna odločitev, da se v spornem primeru tožniku ne odobri zaprošena BPP skladno z določilom 1. alineje 8. člena ZBPP, saj se po navedeni zakonski določbi BPP lahko odobri le izjemoma, in sicer v primeru, če oškodovanec kot zasebni tožilec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve kaznivih dejanj (razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja) povzročena pravno priznana škoda.
ZBPP člen 13, 22, 36, 36/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - izredna brezplačna pravna pomoč - preseganje finančnega cenzusa - obrazložitev odločbe
Namen določbe prvega odstavka 36. člena ZBPP je zgolj preprečiti položaj, v katerem bi prosilec zaradi postopka odločanja o BPP (v tem okviru pa tudi zaradi ugotavljanja njegovega materialnega položaja) zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Navedena določba pa ne pomeni, da organ za BPP ni upravičen zavrniti prošnje za nujno BPP, kolikor do odločitve zbere podatke o premoženjskem stanju prosilca, ti pa izkazujejo, da zaradi preseganja materialnega cenzusa do BPP ni upravičen. Vezano na izredno BPP sodišče ugotavlja, da toženka s sklicevanjem na preseganje materialnega cenzusa po 13. členu ZBPP zavrnitve prošnje za izjemno BPP ne more utemeljiti. Kot izhaja iz določb ZBPP, je za izjemno BPP v tem zakonu (22. člen) določen drugačen cenzus kot za redno BPP, da bi tožnik presegal (tudi) tega, pa toženka v izpodbijani odločbi ni ugotovila.
ZBPP člen 30, 30/6, 30/8. ZOdv člen 17, 17/5. ZUP člen 214, 214/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 7.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - kazenski postopek - obvezna razlaga odvetniške tarife - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Toženka v obrazložitvi svoje odločitve, da je za pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora priznala 180 točk in 100 točk za odgovor na predlog za podaljšanje pripora, ni pojasnila tako, da bi jo bilo mogoče preveriti. Po določbi prvega odstavka 214. člena ZUP mora namreč obrazložitev odločbe, med drugim obsegati tudi razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Sodišče meni, da teh razlogov izpodbijani sklep glede delne ugoditve tožnikovemu zahtevku za povrnitev stroškov postopka za vložitev pritožbe zoper sklep o odreditvi pripora in vložitev odgovora na predlog za podaljšanje pripora nima in ga zato ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka (7. točka prvega odstavka 237. člena ZUP).
razrešitev odvetnika - predlog za razrešitev postavljenega odvetnika - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika
Za razrešitev prvotnega odvetnika kot za razrešitev drugega odvetnika so bili podani razlogi za razrešitev na strani prosilca, zaradi česar se šteje, da upravičencu BPP ni bila dodeljena in se uporabljajo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP. Ker je v postopku izvajanja BPP že drugi postavljeni odvetnik razrešen zaradi razlogov na strani upravičenca do BPP se šteje, da upravičencu (tožniku) BPP ni bila odobrena in se uporabljajo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP.
prošnja za dodelitev BPP - zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stroški sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - poziv na dopolnitev navedb - zavrnitev tožbe
Dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena. Ker je tožnik prošnjo za BPP vložil kasneje, medtem ko je bil že prej vložen predlog za obnovo postopka, v zvezi s katerim je zaprosil za BPP, mu BPP za to ni mogoče priznati.
Upravno sodišče je tekom postopka v skladu z 286.a členom ZPP tožnika pozvalo, da dopolni svoje navedbe in predloži dokaze zanje, vendar tožnik na poziv ni odgovoril, zato je sodišče štelo, da tožnik svojih navedb ni izkazal.
razrešitev odvetnika - razrešitev postavljenega odvetnika - razrešitev odvetnika iz razlogov na strani upravičenca do brezplačne pravne pomoči - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč
Odločitev o razrešitvi odvetnika iz razlogov na prosilčevi strani ima za prosilca daljnosežne posledice, saj pomeni, da prosilec ob drugi razrešitvi odvetnika iz tega razloga izgubi pravico do dodeljene BPP za nazaj, zaradi česar je poleg tega, da ne more več koristiti BPP, dolžan vrniti tudi že vso prejeto korist z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
ZBPP člen 28, 28/2, 34, 34/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti zadevi - zavrženje prošnje
Toženka je pravilno ugotovila, da je bilo o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje v navedeni kazenski zadevi že pravnomočno odločeno. Zato je toženka ponovno prošnjo v tem delu utemeljeno zavrgla glede na določbo iz prve povedi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni položaj
Pri nujni Bpp gre za enak materialni cenzus, kot pri redni BPP, ter je na tej podlagi organ upravičen zavrniti prošnjo za nujno Bpp, kolikor do odločitve zbere podatke o premoženjskem stanju prosilca, ti podatki pa izkazujejo, da zaradi preseganja materialnega cenzusa, do BPP ni upravičen.
Glede na to, da je tožnik v prošnji izrecno uveljavljal dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči, organ pa se do njegovih navedb ni opredelil, niti ni tožnika v zvezi s tem pozval na dopolnitev njegove vloge, ter v izpodbijani odločbi tudi ni obrazložil razlogov za zavrnitev prošnje za dodelitev izjemne BPP, glede na materialni kriterij iz prvega odstavka 22. člena ZBPP, je tožbeni ugovor, da je organ zgrešil bistveno kršitev določb postopka utemeljen.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni položaj
Pri nujni BPP gre za enak materialni cenzus, kot pri redni BPP, ter je na tej podlagi organ upravičen zavrniti prošnjo za nujno BPP, kolikor do odločitve zbere podatke o premoženjskem stanju prosilca, ti podatki pa izkazujejo, da zaradi preseganja materialnega cenzusa, do BPP ni upravičen.
Glede na to, da je tožnik v prošnji izrecno uveljavljal dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči, organ pa se do njegovih navedb ni opredelil, niti ni tožnika v zvezi s tem pozval na dopolnitev njegove vloge, ter v izpodbijani odločbi tudi ni obrazložil razlogov za zavrnitev prošnje za dodelitev izjemne BPP, glede na materialni kriterij iz prvega odstavka 22. člena ZBPP, je tožbeni ugovor, da je organ zgrešil bistveno kršitev določb postopka utemeljen.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - predhodni preizkus tožbe - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - res iudicata - zavrženje tožbe
Po določbi 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba. Sodišče ugotavlja, da je sedaj obravnavana tožba že bila predmet sodne presoje, odločitev o tem pa je pravnomočna. O tožbi, ki je predmet tega postopka in se nanaša na že razsojeno zadevo, zatorej ni dopustno več odločati in jo je sodišče zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepravdni postopek - postopek za vrnitev poslovne sposobnosti - udeleženec postopka - pravica do pritožbe
Okrajno sodišče je tožnici priznalo položaj materialne udeleženke, zato zaključek toženke, da tožnica v navedenem postopku ni bila stranka postopka in da zato tudi ni upravičena do BPP, ni pravilen.
brezplačna pravna pomoč - vzajemnost - tujec - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče se strinja s tožnikom, da so bila v postopku dodelitev BPP kršena pravila postopka. Sodišče ugotavlja, da toženka tožnika s svojo ugotovitvijo, kot je izhajala iz CRP-ja, ni seznanila in mu s tem ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, predvsem upoštevaje, da je bila ugotovitev toženke diametralno nasprotna od zatrjevanja tožnika v prošnji za dodelitev BPP in je bilo navedeno dejstvo eno od odločilnih dejstev za sprejetje izpodbijane odločitve.
Sodišče ugotavlja, da je tožnikova prošnja vsebovala vse v drugem odstavku 32. člena ZBPP navedene podatke in je bila formalno popolna, saj izostanek razloga, na podlagi katerega bi bila revizija dopuščena, ne more voditi do drugačnega zaključka. Toženka ni imela podlage za zavrženje obravnavane prošnje za dodelitev BPP, ampak bi jo morala vsebinsko obravnavati.
Prosilka za BPP (tožnica) je na poziv organu za BPP (toženi stranki) pravočasno posredovala dokumente in pojasnila. Navedena dopolnitev tožničine prošnje se sicer v upravnem spisu ne nahaja. Ker tožena stranka vsem navedenim dejstvom in dokazilu po pozivu sodišča ni nasprotovala, sodišče ugotavlja, da so navedena dejstva med strankama nesporna in jim sodišče v celoti kot resničnim sledi.
Pogoji za zavrženje vloge torej niso izpolnjeni, saj je tožnica pravočasno svojo vlogo dopolnila, tožena stranka pa ni sledila pravilom postopka.