brezplačna pravna pomoč - materialni položaj - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - napačna uporaba materialnega prava - odprava izpodbijane odločbe - vrnitev v ponovni postopek
V obravnavani zadevi toženka ni ugotavljala niti dohodkovnega niti premoženjskega položaja tožnika (in morebitnih njegovih družinskih članov), kot to določajo (navedene) določbe ZBPP, pač pa je odločitev sprejela zgolj na podlagi dejstva, da je tožnik v kazenski zadevi pooblastil tri odvetnike, ki pa ga zakon ne določa kot enega izmed kriterijev za ugotavljanje finančnega položaja prosilca, pri čemer toženka v ZBPP, kot rečeno, nima pravne podlage za širitev sicer jasno in določno določenih zakonskih kriterijev za dodelitev BPP.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - formalna pravnomočnost - ekonomičnost postopka - spremenjene okoliščine - dejansko stanje - pravna podlaga - odprava izpodbijane odločbe - vrnitev v ponovni postopek
Če toženka ne more utemeljiti, da se za odločanje o dodelitvi BPP relevantno dejansko stanje in pravna podlaga od trenutka izdaje odločbe z dne 23. 11. 2022, na katero se sklicuje, nista v ničemer spremenila, predmetne tožnikove prošnje za BPP ne sme zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ampak mora (ob izpolnjenih ostalih formalnih predpostavkah) izvesti postopek njene vsebinske presoje.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika na strani prosilca - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči
Pravilen je toženkin zaključek v izpodbijani odločbi, da je bila tožnikoma za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na I. stopnji v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, P 1433/2017-IV, zaradi zvišanja preživnine, v preteklosti že dodeljena BPP, pri čemer pa sta bila oba odvetnika, postavljena za zagotavljanje BPP, razrešena iz razlogov na strani tožnikov (oz. njune zakonite zastopnice). Ker je bila v preteklosti tožnikoma za isti namen že dodeljena BPP, dva postavljena odvetnika pa sta bila iz razlogov na njuni strani (oz. na strani njune zakonite zastopnice) razrešena, je toženka v izpodbijani odločbi pravilno zaključila, da se skladno z enajstim odstavkom 30. člena ZBPP šteje, da BPP tožnikoma ni bila dodeljena oz. da do nje (za isti namen) nista upravičena.
Sodišče ugotavlja, da tožena stranka zahtevam, ki izhajajo iz 214. člena ZUP ni zadostila. V izpodbijanem sklepu ni pojasnila kateri stroški odvetnika v postopku BPP niso bili potrebni, posledično kateri od zahtevanih stroškov niso bili priznani, oziroma v kalikšnem delu so bili ti zavrnjeni, ravno tako pa ni navedla odločilnih razlogov za takšno odločitev. To pomeni, da svoje odločitve v zavrnilnem delu izpodbijane odločbe ni obrazložila.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - zamuda
Za presojo, ali je tožnica presegla standard presoje, kot ji ga dovoljuje 24. člen ZBPP, je bistveno, da se tožnica sklicuje na vročilnico, ki je javna listina. Iz te vročilnice, ki je v spisu, izhaja, da je bila odločba o prekršku št. 555009803311-1 tožniku vročena osebno 30. 3. 2023. Ker je vročilnica javna listina, dokazuje to kar je v njej navedeno. Gre za zakonsko domnevo, ki jo stranka sicer lahko izpodbije, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Verodostojnosti navedene javne listine pa tožnik očitno ni uspel omajati z navedbo, da datum vročitve ne drži, niti z dokaznimi predlogi, ki jih v ničemer ne konkretizira. Dokazne moči vročilnice, iz katere izhaja, kateri akt je bil tožniku vročen (odločba o prekršku št. 555009803311-1) in kdaj mu je bil vročen (30. 3. 2023), tožnik ne more omajati niti z opozorili na nekosistentnosti v sklepu z dne 24. 4. 2023. Toženka ima torej prav, da gre za zadevo, ki očitno nima izgledov za uspeh. Ker je ostala v sferi očitnosti, ni presegla pooblastila iz 24. člena ZBPP.
Vprašanje kdaj je storitev opravljena, je odvisno od vrste odobrene BPP oz. od njenega obsega, ki se, skladno z določbami 37. člena ZBPP določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za BPP. Iz določb prvega in petega odstavka 40. člena ZBPP jasno izhaja, da je rok vrnitve napotnice vezan na opravo storitve, za katero je bila BPP dodeljena. Za odločitev o tem, ali je bila napotnica pravočasno poslana organu za BPP, je torej pomembna okoliščina, kdaj je bila storitev opravljena v smislu določbe 40. člena ZBPP. Iz slednje pa ne izhaja, da bi bila popolnost napotnice vezana na datum končanja (posamezne stopnje) sodnega postopka oziroma na pravnomočnost in izvršljivost, kot to zmotno trdi tožnik.
brezplačna pravna pomoč - pravdna sposobnost - delno odvzeta poslovna sposobnost - zakoniti zastopnik - zavrženje tožbe
Vloge, ki jo vloži procesno nesposobna oseba, ni mogoče obravnavati in o njej odločati kot o procesni vlogi, ne glede na njeno poimenovanje. Zato vloga, ki jo je tožnik vložil sam in poimenoval ''Tožba'', ni vloga, ki bi jo sodišče obravnavalo kot tožbo in tudi sicer ni vloga o kateri bi sodišče moralo odločiti. Je torej brez kakršnih koli pravnih učinkov in zato neupoštevna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo
Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev napovedi za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper to odločbo, za zastopanje na prvi stopnji v prekrškovnem postopku in za oprostitev plačila stroškov. Ker je organ v izreku nedvomno odločil o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v celoti, bi moral tudi podati razloge za zavrnitev tožnikove prošnje v celoti, torej tudi za zavrnitev tožnikove prošnje v delu, ki se nanaša na oprostitev stroškov.
Organ ni preveril, ali je bila s strani tožnika ali njegovega pooblaščenca pravočasno vložena napoved za vložitev ZSV, zaradi česar je o prošnji za brezplačno pravno pomoč v delu, ki se nanaša na vložitev ZSV in zastopanje na prvi stopnji v prekrškovnem postopku, odločil napačno oziroma vsaj preuranjeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - postopek pred mednarodnimi sodišči
V primeru, ko prosilec prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek pred mednarodnim sodiščem (na primer pred ESČP), je pri presoji obstoja verjetnega izgleda za uspeh zadeve oziroma razumnosti zadeve treba med drugim ugotoviti, v zvezi s katero zadevo, ki je bila vodena pred nacionalnimi organi, želi tožnik vložiti pravno sredstvo, nato pa je treba v prvi vrsti presoditi, ali so sploh izpolnjeni pogoji oziroma predpostavke dopustnosti pritožbe, to je, ali je tožnik izčrpal pred nacionalnimi organi vsa pravna sredstva, ki jih je imel na voljo, presoditi pa je treba tudi pravočasnost pritožbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
V konkretni zadevi gre za dodelietv brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo, ki že na prvi pogled ni akt, zoper katerega bi bila dopustna ustavna pritožba, saj z njo ni bilo vsebinsko odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, temveč je bila s sodbo le zavrnjena tožnikova tožba zoper odločbo o (ne)dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Po presoji sodišča je toženka pravilno zakljčila, da je zadeva, za katero je tožnik zaprosil za dodelitev BPP, očitno nerazumna in zato niso izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Položaj navadne upnice, ki ni stranka zapuščinskega postopka, bi namreč ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP lahko privedel do drugačne odločitve glede izpolnjevanja objektivnih pogojev za dodelitev BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - predlog za začetek postopka osebnega stečaja
Tožena stranka je po presoji sodišča pri odločanju pravilno izhajala iz določbe 383.a člena ZFPPIPP, po kateri brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, pač pa le za pravno svetovanje in zastopanje v postopku odpusta obveznosti, pa še to le takrat, ko je vložen ugovor zoper odpust obveznosti. Tožena stranka je utemeljeno pojasnila, da lahko tožnik predlog za začetek postopka osebnega stečaja vloži tudi na zapisnik pri sodišču, za kar pa ne potrebuje nobenega posebnega znanja ali veščine, saj zapisnik sestavi sodišče, ki obenem tožnika pouči o pravnih posledicah začetka postopka osebnega stečaja in možnosti odpusta obveznosti. Povedano drugače, pri sodišču (in ob njegovi pomoči) lahko tožnik uredi vse, za kar prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Odločitev tožene stranke je zato pravilna in temelji na določbi 383.a člena ZFPPIPP, ki se v skladu z določbo prvega odstavka 3. člena ZBPP uporablja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku osebnega stečaja.
ZBPP člen 14, 14/1, 14/2, 34, 34/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje - pravnomočno rešena zadeva
Pravilen je zaključek, ki izhaja iz izpodbijanega sklepa, da je bila o isti zadevi, na katero se nanaša predmetna prošnja, že izdana pravnomočna zavrnilna odločba, pri čemer se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira uveljavljana prošnja za dodelitev BPP, ni spremenilo. Posledično je pravilna tudi odločitev toženke, da v tej zadevi obravnavano (novo) prošnjo tožnice zavrže in ne (kot v tožbi izpostavlja tožnica) zavrne.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna prošnja
Toženka je prošnjo zavrnila, ker tožnik v njej sploh ni navedel razlogov za obnovo, zaradi katerih je bil mnenja, da bi novi dokazi v obnovljenem postopku zanj pripeljali do bolj ugodne odločitve, če bi bili uporabljeni v prejšnjem postopku. Ker ti razlogi niso bili nevedeni, jih toženka sploh ni mogla presojati in tako tudi ne prejudicirati odločitve sodišča o obnovi postopka. Zato je pravilno odločila, da je prošnja očitno nerazumna.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - nagrada in stroški odvetnika za postopek - obvezna uporaba Odvetniške tarife - pravilna uporaba odvetniške tarife - razlaga odvetniške tarife
V okvir tar. št. 39 OT ne sodijo dejanja pripravljalne narave, ki omogočajo, da odvetnik nudi svojo storitev. Po presoji sodišča pa to vendarle še ne pomeni, da so storitve, navedene v tar. št. 39 OT, že same po sebi del nagrad v okviru sodnega postopka, temveč bi morala tožena stranka v izpodbijanem sklepu konkretizirano pojasniti, v katerem procesnem dejanju oziroma v kateri tarifni številki so navedene storitve že zajete in priznane.
brezplačna pravna pomoč - pravica do izjave - zaslišanje strank - skrajšani postopek
Če je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno po uradnih podatkih, ki jih ima organ, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka v svoji zahtevi, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke, organ ne bo mogel odločiti po skrajšanem ugotovitvenem postopku, ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic oziroma pravnih korist stranko zaslišati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Če bi organ tožnici dodelil brezplačno pravno pomoč v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, bi kršil določbe ZBPP. Za nedopusten poseg v ustavne pravice bi lahko šlo le, če država ne bi zagotavljala možnosti učinkovitega izvrševanja pravice do sodnega varstva osebam slabšega premoženjskega stanja z možnostjo dodelitve brezplačne pravne pomoči, vsakomur v takem položaju pod enakimi pogoji. Ko pa ima država sistem brezplačne pravne pomoči vzpostavljen, za tak primer ne gre, če prosilec zakonskih pogojev za dodelitev ne izpolnjuje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - predlog za dopustitev revizije
Ker tožnik ni laično navedel ali obrazložil pravnega vprašanja, v zvezi s katerim bi lahko vrhovno sodišče dopustilo revizijo zoper sodbo, temveč je kot ključno izpostavljal vprašanja, ki se nanašajo na socialni spor, ni podal nikakršne obrazložene utemeljitve razlogov za dopustitev revizije zoper izpodbijano odločbo. Posledično je zato organ lahko zaključil, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.
Od prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki je praviloma prava neuka stranka, sicer ni mogoče pričakovati, da bi v celoti utemeljil razloge za uspeh s pravnim sredstvom, ni pa neutemeljeno pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj določno vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na uspeh.