Ni sporno, da je tožnica prošnjo za dodelitev BPP vložila za pravno svetovanje in zastopanje za vložitev tožbe v upravnem sporu v zvezi z dodelitvijo BPP. Želi namreč vložiti tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča, s katero je bila njena prošnja za dodelitev BPP zavrnjena. V takšnih ok0liščinah tožnica neutemeljeno nasprotuje uporabi 5. alineje 8. člena ZBPP. Ta namreč prav za primere, kakršen je tožničin, izrecno določa, da BPP ni mogoče dodeliti.
Tožnik ima prav, da toženka svoje odločitve ni obrazložila. Ni namreč pojasnila, zakaj pravno zastopanje v tožnikovem primeru v zvezi z vložitvijo pritožbe na ESČP ne bi bilo potrebno. Navedla je sicer, da v skladu s pravili ESČP zastopanje po odvetniku v fazi vložitve pritožbe ni obvezno in jo zato lahko vloži tožnik sam, da je za vložitev pritožbe na voljo obrazec in da je pritožbo mogoče vložiti v slovenskem jeziku. Vendar pa zgolj na podlagi teh dejstev ni mogoče preizkusiti, ali v tožnikovem primeru zastopanje po odvetniku v fazi vložitve pritožbe na ESČP res ni potrebno in je zato izpolnjen zavrnilni razlog iz 24. člena ZBPP.
Tožničina prošnja za dodelitev BPP je bila zavrnjena zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Tožnica ne izkazuje verjetnosti uspeha za dopolnitev vloge, saj je bila opozorjena, da Upravno sodišče RS ni pristojno za sojenje v premoženjsko pravnih zahtevkih za povračilo škode, oziraje na to, da je tožnica ves čas zatrjevala le okoliščine v zvezi z nastankom škode.
Med strankama je sporen le datum, od katerega dalje je BPP odobrena. Ni sporno, da se šteje kot dan vložitve prošnje za BPP tisti dan, ko je bila prošnja oddana na pošto kot priporočena pošiljka. Sporno pa je, kdaj je tožnica pošiljko oddala priporočeno na pošto. Ob soglasju obeh strank, da sodišče v sporu odloči na podlagi listin in brez izvedbe glavne obravnave, se sodišče strinja z ugotovitvijo toženke, da je bila prošnja za BPP oddana priporočeno na pošto na dan, kot ga je ugotovila toženka, saj je to razvidno iz ovojnice, ki je pripeta prošnji za dodelitev BPP, na kateri je potrdilo pošte, in dohodnega zaznamka sodišča na prvi strani pošte.
Razlogi so v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotovljeni, tj. datum vložitve vloge in začetni datum upravičenosti do BPP in jim tožnica ne nasprotuje, nasprotno, jih enake uveljavlja s tožbo, čemur toženka v upravnem sporu ne nasprotuje, in jih tudi potrjujejo podatki iz upravnega spisa, zato je sodišče sledilo tožbenemu zahtevku in odločbo v izpodbijanem delu spremenilo tako, da se tožnici BPP, v nespornem, neizpodbijanem obsegu in obliki, dodeli od 17. 2. 2023 dalje.
V tožbi tožnik le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo toženke in konkretno ne navaja kakršnihkoli dejanskih ali pravnih razlogov, zaradi katerih ne bi bila pravilna. Tožnik v tožbi ne navaja niti dejstev niti okoliščin, s katerimi bi izpodbijal dejansko stanje, kot ga je v izpodbijani odločbi ugotovila toženka in na katerem je utemeljila svojo odločitev.