brezplačna pravna pomoč - pravni interes - pravna korist - izboljšanje pravnega položaja - ponovno odločanje - zavrženje tožbe
Po prvem odstavku 36. člena ZUS-1 je sodišče dolžno opraviti predhodni preizkus tožbe in ugotoviti, ali so izpolnjene procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavanje, med drugim tudi ali tožnik izkazuje pravni interes za izpodbijanje upravnega akta v upravnem sporu. Pravni interes za upravni spor je podan, če bi morebitni uspeh s tožbo pomenil za tožnika določeno pravno korist v smislu, da lahko privede do izboljšanja njegovega pravnega položaja, to je položaja, o katerem je bilo odločeno z izpodbijanim upravnim aktom. Ker si tožnik z vloženo tožbo ne more (več) izboljšati pravnega položaja, jo je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - premoženjsko stanje prosilca
Uspeh v postopku sam po sebi glede na materialnopravno podlago 49. člena ZBPP ni bistven za odločitev. Tudi kolikor upravičenec (delno ali v celoti) uspe v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, je dolžan ob obstoju okoliščin iz prvega odstavka 49. člena ZBPP vrniti tisti del stroškov, ki jih Republika Slovenija ni uspela izterjati od nasprotne stranke.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 9, 9/1, 11, 11/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 10.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov - zaslišanje priče - sklep o preiskavi - meritorna odločitev - odsotnost iz pisarne - kilometrina
V OT ni nikjer določeno, da več preiskovalnih dejanj oziroma narokov v postopku preiskave ali v predhodnem postopku predstavlja zgolj en narok oziroma eno preiskovalno dejanje, če je bilo vse opravljeno na isti dan. V preiskavi gre pri vsakem zaslišanju priče za en sam zaključen narok, saj je za zaslišanje vsake priče posebej izdelan zapisnik o zaslišanju priče in se na vsak posamezni zapisnik podpišejo vsi prisotni in se s tem narok zaključi, vsako naslednje zaslišanje priče pa predstavlja poseben narok.
Pri sklepih o uvedbi preiskave, ki jih sodišče izdaja po prvem odstavku 167. člena ZKP, ne gre za procesni sklep. Eden od pogojev za začetek preiskave obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Presoja vselej temelji na danih dejstvih, iz katerih izhaja določena stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Glede na navedeno sodišče meni, da je sklep o odreditvi pripora meritorna odločba.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - odvzeta poslovna sposobnost
Iz tožbe ni mogoče razbrati, da bi katera koli okoliščina iz 6. ali 7. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP, na kateri se sicer tožnik v tožbi pavšalno sklicuje, lahko prišla v poštev v konkretnem primeru. Tožnik le na splošno zatrjuje, da so razlogi za odvzem njegove poslovne sposobnosti: psihično in ekonomsko nasilje države in njegova duševna in socialna stiska ter zmotno meni, da je ugotovitev tožene stranke, da mu je bila odvzeta poslovna sposobnost zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih, nepravilna.
ZBPP člen 27, 27/1. ZUP člen 9, 129, 129/1, 129/1-4.
zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - o isti zadevi že vodi sodni postopek - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožničina prošnja za dodelitev BPP z dne 9. 6. 2023 se ne nanaša na isti sodni postopek, kot njena prošnja z dne 21. 3. 2023.
brezplačna pravna pomoč - sprememba premoženjskega stanja - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči
Tožena stranka je skladno z določbo 27. člen ZSVarPre pravilno odločila, da glede na to, da tožnik ne izpolnjuje več pogojev za dodelitev BPP, je ta skladno z določbo 49. člena ZBPP dolžan prejeto BPP vrniti. Vrednost tožnikovega lastniškega deleža v podjetju namreč znaša 25.762,96 EUR, kar pomeni, da presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - materialni pogoj - subjektivni pogoj - dohodek
Tožnik pravno odločilnega dejstva o višini povprečnega mesečnega dohodka ne prereka, zato sodišče zaključuje, da je toženka v izpodbijani odločbi ustrezno ugotovila vsa pravno relevantna dejstva, ki jih tožnik ne izpodbija ter ustrezno ugotovila, da tožnikov povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje presega z zakonom določenim cenzus, ki je v višini 930,68 EUR. Toženka je prošnjo tožnika za odobritev BPP upravičeno zavrnila.
Ker se po določbi četrtega odstavka 88. člena ZUP šteje, da je dokument vročen stranki, kadar je vročen njenemu zakonitemu zastopniku, začasnemu zastopniku ali pooblaščencu, sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločba tožniku ni bila (pravilno) vročena.
ZBPP člen 11, 11/1, 11/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 16, 16/3.
prošnja za dodelitev BPP - zavrnitev prošnje - postopek revizije - datum opravljenih odvetniških storitev - odvetniška storitev - zavrnitev tožbe
Ker je bilo pravno dejanje opravljeno, preden je bila vložena prošnja za BPP, prosilcu ni mogoče priznati BPP za odvetniške storitve, ki so nastale s sestavo in vložitvijo revizije.
Sodišče je presojalo, kdaj se šteje, da je dejanje pravne pomoči, tj. odvetniška storitev, opravljena. Odvetniška storitev je opravljena takrat, ko odvetnik pravno sredstvo tudi vloži pri (pristojnem) organu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji - očitna nerazumnost zadeve
V predmetni zadevi je Organ za BPP s takšno presojo po oceni sodišča presegel svoja pooblastila za odločanje v postopku dodelitve BPP glede razumnosti podane vloge oziroma je bila njegova odločitev vsaj preuranjena glede na zgoraj navedeno, saj je presojal že vsebino kdaj bi lahko ali je ali morebiti bi odškodninski zahtevek tožnice zastaral in je iz tega razloga vlogo za BPP in prošnjo za dodelitev BPP zavrnil kot nerazumno.
razrešitev postavljenega odvetnika - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - razlogi na strani upravičenca
Pristojni organ za BPP odloča o razrešitvi postavljenega odvetnika tako na zahtevo upravičenca kot na zahtevo postavljenega odvetnika. Vendar je za nastop posledice, tj. da se šteje, da upravičencu BPP ni bila dodeljena in da se uporabljajo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP, relevantno, ali pristojni organ za BPP razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca, zaradi katerih postavljeni odvetnik ne more v redu opravljati svoje dolžnosti.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika
Po presoji sodišča je toženka pravilno uporabilo materialno pravo, konkretno 1. točko tar. št. 33 OT. Ta določa, da se nagrada za sestavo predloga za začetek prisilne poravnave ter za uvedbo stečaja in ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka odmeri po 1. točki tar. št. 18 OT ob upoštevanju vrednosti oziroma zneska, za katerega je dolžnik prezadolžen. V skladu s sodno prakso je treba s prezadolženostjo iz prve alineje 1. točke tar. št. 33 OT razumeti prezadolženost v smislu terjatve konkretnega upnika in ne celotnega dolga.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč
Med strankama je nesporno za zadevo pravno odločilno dejstvo, da tožnikov prihodek predstavlja pokojnina v povprečni višini 1.058,90 EUR mesečno. Tožnik vezano na navedeno ne prereka ugotovitve toženke, da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, in ki je v času, za katerega se je ugotavljala upravičenost do BPP, znašal 930,68 EUR.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenci do brezplačne pravne pomoči - tujec - dovoljenje za stalno bivanje - začasno dovoljenje za bivanje - zavod za prestajanje kazni zapora - dejanski naslov bivanja - pogoj vzajemnosti - mednarodna pogodba
V obravnavanem primeru ni sporno, da tožnik ni državljan RS, pač pa je tujec, državljan SM. Tožbeni ugovori v smeri, da ima tožnik položaj upravičenca do BPP po 2. točki prvega odstavka 10. člena ZBPP, ker se nahaja v ZPKZ in se to šteje za naslov njegovega bivanja v RS, niso utemeljeni. Upravno sodišče se je o tem vprašanju že izreklo, in sicer je v sodbi I U 341/2022 z dne 11. 5. 2022 (11. točka obrazložitve) pojasnilo, da je v navedeni določbi ZBPP uporabljen izraz "dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje", kar je t.i. terminus technicus in pomeni, da gre za dovoljenje, ki ga pristojni organ izda na prošnjo na podlagi ZTuj-2. Sodišče še dodaja, da med zakonsko določene namene za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje ne sodi pripor oziroma prestajanje kazni zapora (prvi in drugi odstavek 35. člena ZTuj-2). Po presoji sodišča pa je utemeljen ugovor o pomanjkljivi utemeljitvi odločbe glede zaključka, da tožnik (kot državljan SM) ne more biti upravičenec do BPP po 3. točki prvega odstavka 10. člena ZBPP. Za takšen zaključek mora biti, kot prvič, ugotovljeno, da ni podana vzajemnost, kot to določa tretji odstavek 10. člena ZBPP, torej da po predpisih države tujca (v konkretnem primeru po predpisih SM) slovenski državljani v državi tujca (torej v SM) niso upravičeni do BPP. Druga možnost, da postane tujec brez dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje v RS upravičenec do BPP po ZBPP, je namreč pod pogoji in v primerih, določenih z zavezujočimi mednarodnimi pogodbami. Toženka razlogov za zavrnitev te možnosti v konkretnem primeru v izpodbijani odločbi ni zadostno obrazložila. Zato ni pravilno uporabila določb 3. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP oziroma uporabe teh določb ni ustrezno obrazložila, s čimer so bistveno kršena pravila postopka (glej prvi odstavek 214. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP ter 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1).
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nerazumljiva vloga - nepopolna vloga
Iz nadaljnjih razlogov v 8. točki izpodbijanega sklepa smiselno izhaja, da toženka meri na četrto alinejo drugega odstavka 32. člena ZBPP, ki kot obvezno sestavino vloge določa navedbo podatkov o zadevi. Kaj v tem pogledu pomenijo "podatki o zadevi", iz zakonskega besedila ne izhaja. Po presoji sodišča gre za najosnovnejše podatke, brez katerih vloge sploh ni mogoče obravnavati. Podatki, ki presegajo navedeni obseg, namreč tudi smiselno ne pomenijo več temeljnih podatkov, ki omogočajo obravnavanje vloge, temveč so lahko le predmet trditvene podlage oziroma ugotavljanja dejanskega stanja.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - subjektivni pogoj - vrednost premoženja - vrednost nepremičnega premoženja - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Čeprav tožnik s svojo družino v vlogah za dodelitev BPP ni navedel, da bi (poleg plače, lastništva hiše, v kateri živijo, ter osebnega vozila partnerke) imel še kakšno premoženje, organ tožnika ni seznanil s svojimi ugotovitvami v postopku in mu ni dal možnosti, da se do navedenega izreče, pač pa je štel navedene nepremičnine za premoženje tožnikove partnerke in s tem za premoženje prosilca in njegovih družinskih članov, ki je posledično presegalo cenzus. S tem toženka storila aboslutno bistveno kršitev postopka, saj tožniku ni bil dana možnost, da bi se izjavil o dejstvih ali okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za brezplačno pravno pomoč - dopolnitev vloge - poziv za odpravo pomanjkljivosti - datum oddaje pošiljke na pošto
Tožnik je bil na dopolnitev prošnje za dodelitev BPP pozvan skladno z določili 67. člena ZUP, pri čemer mu je bila pošiljka vročena prav tako skladno z določili ZUP. V pozivu Organa za BPP je bil tožnik, skladno z določili ZUP, opozorjen tudi na posledice morebitne nedopolnitve vloge. Navedeno pomeni, da je treba tudi pri presoji pravočasnosti podaje dopolnitve vloge upoštevati določila ZUP, in sicer njegovega 68. člena, ki v drugem odstavku med drugim določa da “če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto.“ Na podlagi navedenega določila je tako skladno z oddajno teorijo šteti, da se za vlogo poslano priporočeno po pošti šteje, da jo je organ prejel na dan, ko je bila na pošti oddana