Toženka je po presoji sodišča pravilno zaključila, da je obravnavana prošnja za dodelitev BPP očitno nerazumna in zato niso izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.

Upravnosodna praksa se je v primerljivih zadevah (prim. sodbe tega sodišča IV U 67/2014 z dne 13. 11. 2014, I U 251/2019 z dne 21. 5. 2020, III U 116/2019 z dne 28. 5. 2021 in I U 465/2021 z dne 22. 11. 2022) že izrekla, da povečanje iz določbe 7. člena OT ne vključuje priznanih nagrad, ki so časovno ovrednotene, kot sta urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne, saj bi v tem primeru prišlo do neupravičenega podvajanja nagrad. Skladno z določbo 7. člena OT se namreč povišujejo samo plačila za storitve iz posebnega dela OT, ne pa tudi postavka porabljenega časa, kot je urnina, ki ne predstavlja odvetniške storitve v smislu OT, temveč jo odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje. Že iz jezikovne razlage 7. člena OT namreč jasno izhaja, da se zviša skupna vrednost storitve, torej vsota vseh storitev, ki jih je odvetnik opravil za stranko, razen izdatkov in drugih stroškov. Urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne pa ne predstavljata odvetniške storitve. Da gre nadomestilo za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko oziroma urnino kot nagrado za porabljeni čas vrednotiti kot strošek, po mnenju tukajšnjega sodišča kaže tudi razlaga 9. člena OT, ki med izdatki opredeljuje (tudi) dnevnice, te pa so po določbi petega odstavka 10. člena OT opredeljene kot izdatek v zvezi z delom, ki ga odvetnik opravi za stranko.

Po veljavni pravni ureditvi in ustaljeni sodni praksi hipoteka sama po sebi ne predstavlja ovire za dejansko in pravno razpolaganje lastnika s premoženjem, na katerem je hipoteka ustanovljena v smislu tretjega odstavka 14. člena ZBPP, zaradi česar tudi ni razloga, da bi se s hipoteko obremenjeno premoženje ne upoštevalo pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca.

V tem upravnem sporu je sporna pravilnost in zakonitost odločbe toženke, s katero je zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev BPP za vložitev pritožbe iz razloga, ker ta ni uspela s pritožbo na instančnem sodišču ter je zaključila, da je dodelitev BPP očitno nerazumna. Ker je toženka svojo odločitev nerazumnosti dodelitve BPP gradila le na dejstvu, da je višje sodišče zavrnilo pritožbo tožnice kot neutemeljeno, je ugotoviti, da je toženka glede na uporabljeno materialno pravno podlago to nepravilno uporabila, prav tako svoje odločitve ni ustrezno pojasnila in ni pravilno upoštevala opisano mejo očitne ne/razumnosti predloga za dodelitev BPP.

Pravni standard očitne nerazumnosti mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti ob uporabi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". Razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.