brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - okoliščine in dejstva o zadevi - izgled za uspeh
Tožnica s predlogom za dopustitev revizije tako ne more spremeniti ključnega dejstva, večkrat pravnomočno potrjenega v sodnih postopkih, da je bila v času od 19. 5. 2008 do 31. 5. 2014 razvrščena v III. kategorijo invalidnosti oziroma da je bila v tem času brezposelna in ni bila vključena v obvezno zavarovanje, zato posledično ni podlage za priznanje višje pokojninske osnove oziroma pokojnine. V socialnem sporu tudi ne more uveljavljati morebitnih kršitev, povzročenih s strani takratnega delodajalca. Nezadovoljstvo oziroma nestrinjanje z odločitvijo kot tako, kar je tudi glede na navedbe v tožbi, očitno razlog na strani tožnice, pa upoštevaje sodno prakso, verjetnega izgleda za uspeh v postopku ne dokazuje. Navedba, da njena pokojnina ne zadostuje za plačilo odvetnika, pa tudi ne pomeni, da je treba tožnici priznati BPP. Pri presoji glede dodelitve BPP je namreč kot pogoj treba upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Ne glede na finančne okoliščine, morata biti oba pogoja, to je finančni pogoj in pogoj verjetnega izgleda za uspeh, kumulativno izpolnjena.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do nepristranskega sodnika - zavrnitev tožbe
Ne gre za isto zadevo, o kateri bi naj odločala ista sodnica že na nižji stopnji, saj v zadevi odločanja o dodelitvi BPP ne gre za sodno odločanje, temveč za odločanje, ki je del upravnih zadev in postopka na sodišču, sicer res iste sodnice, vendar v funkciji predsednice sodišča, ki je tudi pristojna za odločanje o dodelitvi BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prekrški - verjetni zgled za uspeh
Niti teža dejanja in zagrožena sankcija niti kompleksnost zadeve in osebne okoliščine tožnika ne narekujejo, da bi bilo za uresničevanje njegove pravice do sodnega varstva v sodnem postopku o prekršku tožniku potrebno in pravično dodeliti odvetniško BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh
Tožnik tudi v naknadno predloženi dokumentaciji na poziv organa za brezplačno pravno pomoč ni navedel oziroma dokazal obstoja nobenih novih okoliščin, ki bi izkazovale, da bi bilo zoper odločbo o vračilu plačanega zneska globe ter stroškov postopka razumno začeti postopek.
brezplačna pravna pomoč - pomanjkljiva obrazložitev - nejasni razlogi - pravna podlaga - neskladje med izrekom in obrazložitvijo - bistvena kršitev določb postopka
Izrek in razlogi izpodbijanega sklepa so v neskladju. Tudi sicer pa je obrazložitev izpodbijanega sklepa bistveno pomanjkljiva: toženka namreč niti ne nakaže, v katerih zakonskih določbah je pravna podlaga za njeno, z izpodbijanim sklepom sprejeto odločitev.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - samska oseba - lastni dohodek prosilca - zmotna uporaba materialnega prava
Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca se upoštevajo le tisti periodični dohodki, ki jih samska oseba dejansko prejme v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.
Ker mora torej zagovornik obrambo obdolženca pripraviti za vsako posamezno očitano dejanje, ki se obravnavajo v enotnem kazenskem postopku, se skupna vrednost storitve za zagovarjanje v takšnem primeru zviša za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25 odstotkov, vendar največ za 100 odstotkov.
Pri sklepih o uvedbi preiskave, ki jih sodišče izdaja po prvem odstavku 167. člena ZKP, ne gre za procesni sklep. Procesni zakon zahteva utemeljen sum pri odločanju o priporu, o uvedbi preiskave in v postopku obtoževanja. Gre za pravni standard, za katerega zakon ne predpisuje meril. Presoja vselej temelji na danih dejstvih, iz katerih izhaja določena stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Glede na navedeno sodišče soglaša s tožnikom, da je sklep o uvedbi preiskave meritorna odločba.
ZBPP člen 37, 37/3, 39, 39/1, 40, 40/1, 40/5. ZUP člen 67, 67/2.
brezplačna pravna pomoč - vrnitev napotnice strokovni službi za brezplačno pravno pomoč - rok za vrnitev napotnice - predložitev napotnice - vračilo napotnice - pravočasnost - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge
Tožeča stranka je pri toženi stranki vložila stroškovnik, v katerem je konkretno opredelila vsa opravljena dejanja in priglasila stroške po OT ter predložila listine v zvezi s pravdno zadevo, kar vse skladno s tretjim odstavkom 40. člena ZBPP predstavlja (obvezne) priloge napotnici, ki jo izvajalec pravne pomoči zaradi obračuna stroškov vrne strokovni službi za BPP. Tožena stranka je navedeno vlogo očitno štela kot nepopolno, saj je z dopisom tožečo stranko pozvala, da naj takoj vrne izpolnjeno napotnico, obenem pa jo je tudi obvestila, da podpis upravičenke na napotnici ni potreben. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava pa se upravni organ ni opredelil do vprašanja, ali je pri vlogi tožeče stranke z dne 20. 6. 2022 šlo za dopolnitev vloge v smislu drugega odstavka 67. člena v zvezi s petim odstavkom 68. člena ZUP in ali je bila le-ta pravočasna.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - pravica do izjave - premoženjski pogoj - razpolaganje s premoženjem
Tožnik je uveljavljal svoje slabo psihično stanje, da so zemljišča del zaščitene kmetije, ki jih ne sme odtujiti, da kmetija daje dovolj dohodka le za lastno oskrbo in da je v težkem socialnem in finančnem položaju, kar je navedeno tudi v številnih listinah, ki jih je priložil. V prošnji za BPP je tožnik tudi navedel, da nima obveznega zdravstvenega zavarovanja in da ima stroške z zdravili zase in za ženo, ki je invalidsko upokojena. S tem je po mnenju sodišča izpostavil dovolj okoliščin, ki bi narekovale presojo izpolnjevanja pogojev z vidika 22. člena ZBPP.
Prav tako so bile po presoji sodišča tožnikove navedbe o tem, da zemljišče predstavlja del zaščitene kmetije, s katerimi ne sme razpolagati, in da tega niti finančno niti psihično ni sposoben, dovolj konkretne, da bi toženka tožnikovo prošnjo morala presoditi tudi z vidika tretjega odstavka 14. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - redna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - družinski člani
Iz sklepa o začasni odredbi, na katerega je oprla svojo odločitev, glede upoštevanja B. B. kot tožnikovega družinskega člana, je sicer res mogoče sklepati, da hčerka živi pri mami in ima s tožnikom stike v skladu z začasno odredbo, a glede na povedano (t. j., da starša sporazuma o varstvu in vzgoji otroka, v času vložitve prošnje, nista dosegla) in glede na to, da je vprašanje prebivališča otroka pravno relevantno dejstvo, se tožena stranka v konkretnem primeru ne bi smela zadovoljiti s "smiselnimi" ugotovitvami. Izvesti bi morala dodatni ugotovitveni postopek.
brezplačna pravna pomoč - povračilo stroškov brezplačne pravne pomoči - nagrada odvetnika - odvetniška tarifa - obvezna razlaga odvetniške tarife
Na pojasnila oziroma obvezne razlage določb OT, ki jih sprejema OZS, ne sodišča ne organi za brezplačno pravno pomoč niso vezani. Obvezna razlaga OT niti formalno niti vsebinsko in tudi ne po postopku sprejemanja ne predstavlja določb OT, zato pristojnih pri odločanju ne zavezuje. Nagrada za posvet s stranko in pregled spisa je načeloma vsebovana v nagradi za druga opravljena dejanja, kot so sestava vlog ali zastopanje na naroku. Navedenih procesnih dejanj namreč že po naravi stvari (praviloma) ni mogoče izvesti, ne da bi se odvetnik predhodno posvetoval s stranko in pregledal spis. V okvir tar. št. 39 OT torej ne sodijo dejanja pripravljalne narave, ki omogočajo, da odvetnik nudi svojo storitev. Po presoji sodišča pa to vendarle še ne pomeni, da so storitve, navedene v tar. št. 39 OT, že same po sebi del nagrad v okviru sodnega postopka, temveč bi morala tožena stranka v izpodbijanem sklepu konkretizirano pojasniti, s katerim konkretnim procesnim dejanjem oziroma s katero tarifno številko je nagrada za posamezno konkretno navedeno storitev že zajeta in priznana. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da je, ker je treba obrambo obdolženca pripraviti za vsako očitano dejanje, ki tvori nadaljevano kaznivo dejanje, zagovornik obdolženca upravičen do povišanja storitve v skladu z določbo drugega odstavka 7. člena OT, to je za vsako drugo in nadaljnje dejanje za 25 %, vendar največ 100 %.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvedenec - verjeten izgled za uspeh
Sodišče ne more pritrditi tožniku, da je upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči za točno določenega izvedenca forenzične psihologije po končanem kazenskem postopku pred sodiščem prve stopnje, ker je bil predmetni dokazni predlog na glavni obravnavi kot nepotreben zavrnjen. Razlogi, ki jih v tožbi navaja tožnik so namreč vezani izključno na zakonitost izvedenega kazenskega postopka pred sodiščem prve stopnje, katerega ustreznost, kamor sodi tudi presoja glede zavrnitve predlaganih dokazov ter vodenega postopka, bo lahko predmet presoje zgolj pred pritožbenim (rednim) višjim sodiščem.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obnova postopka
Okoliščine, ki jih je tožnik v zvezi z obnovo postopka navedel v postopku pred toženko in ki so razvidne iz predhodnega povzetka izpodbijanega akta (enako pa velja tudi za tiste okoliščine, ki jih tožnik s tega vidika omenja v tožbi, to je da ne dobi službe v ZPKZ in da se mu je poslabšalo zdravstveno stanje, kar vse narekuje znižanje kazni), ne predstavljajo katerega izmed z zakonom (to je prvim odstavkom 410. člena ZKP) taksativno določenih razlogov za obnovo kazenskega postopka.
Toženka je razloge podala izrecno le glede dodelitve BPP pred sodiščem I. stopnje, ni pa navedla razlogov glede dodelitve BPP pred sodiščem II. stopnje in pred Vrhovnim sodiščem RS.
BPP za tožnika je nujna in sorazmerna le glede trenutnega postopka preiskave in v nadaljnjem kazenskem postopku pred sodiščem I. stopnje, ne pa šele v še negotovi fazi postopka pred sodiščem II. stopnje, zato je sodišče tožbi ugodilo in v izpodbijanem delu I. točke izreka glede dodelitve BPP pred sodiščem II. stopnje odločbo odpravilo ter v tem delu predlog prosilca zavrnilo.
S svojo odločitvijo glede dodelitve BPP v obsegu pred Vrhovnim sodiščem RS je presegla prosilčevo prošnjo, zato je v tem delu sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo v tem obsegu izreka odpravilo.
brezplačna pravna pomoč - pravni interes - zavrženje tožbe
Četudi bi tožnik s tožbo v tem upravnem sporu uspel in bi bila odločitev organa za BPP v ponovljenem postopku zanj pozitivna, ne bi mogel več vložiti pritožbe zoper sklep, št. Su 96/2023 z dne 15. 5. 2023, ker je rok za njeno vložitev že potekel in je sklep pravnomočen.
Sodišče ugotavlja, da v OT ni nikjer določeno, da več preiskovalnih dejanj oziroma narokov v postopku preiskave ali v predhodnem postopku predstavlja zgolj en narok oziroma eno preiskovalno dejanje, četudi so ti opravljeni na isti dan, za razliko odZOdvT, ki je v tarifni številki 4102 izrecno določal, da več narokov ali dejanj na isti dan šteje za en narok ali eno dejanje. Glede na navedeno bi moral toženec zaslišanja prič, ki so bila opravljena istega dne, šteti za posamezno preiskovalno dejanje in tožniku odmeriti nagrado za vsako zaslišano pričo posebej.
ZBPP člen 7, 24. ZJRM-1 člen 6, 6/1. ZP-1 člen 59, 59a, 60, 63.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek - prekrškovni postopek
O zahtevi za sodno varstvo odloča sodišče v sodnem postopku. Drži sicer, da se zahteva za sodno varstvo vloži pri prekrškovnem organu, ki opravi tudi njen predhodni preizkus, vendar pa je v primeru zavrženja zahteve z zakonom predpisana vložitev nove zahteve za sodno varstvo, o kateri prekrškovni organ ne more več odločiti, pač pa o njej odloča sodišče. Enako velja tudi v primeru, če prekrškovni organ po prejemu zahteve za sodno varstvo ravna skladno s petim odstavkom 63. člena ZP-1 in odločbo o prekršku nadomesti z novo odločbo - zoper to je dovoljena nova zahteva za sodno varstvo, o kateri vselej odloča sodišče. Prekrškovni organ mora v primeru, ko je zahteva za sodno varstvo pravočasna in dovoljena, odločbe o prekršku pa sam ne odpravi ali nadomesti, to posredovati v odločitev pristojnemu sodišču. V takšnem primeru torej ne pride do vložitve nove zahteve za sodno varstvo (ali do njenega dopolnjevanja), pač pa se sodni postopek vodi na podlagi prvotno vložene zahteve za sodno varstvo. Vse navedeno pomeni, da je vložitev zahteve za sodno varstvo namenjena sodnemu varstvu pred sodiščem splošne pristojnosti in je po presoji sodišča tako del sodnega postopka v smislu 7. člena ZBPP, za katerega je mogoče dodeliti BPP. Ker je obvezen predpogoj za vložitev zahteve za sodno varstvo predhodna vložitev napovedi vložitve te zahteve, je enako stališče treba zavzeti tudi glede tega dejanja - tudi vložitev napovedi vložitve zahteve za sodno varstvo se nanaša na sodni postopek v smislu 7. člena ZBPP, za katerega je mogoče dodeliti BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ocena verjetnosti izgleda za uspeh - obrazložitev akta
Namen BPP je uresničevanje ustavne pravice do sodnega varstva, zato je potrebno določbe ZBPP glede verjetnosti za uspeh razlagati upoštevaje načelo sorazmernosti.