Izpodbijana odločba o zavrnitvi tožničine prošnje za dodelitev BPP bi morala vsebovati obvezne sestavine odločbe iz 214. člena ZUP, ki se uporablja tudi glede sestave odločbe BPP, saj tega ZBPP ne določa drugače. Izpodbijana odločba teh sestavin sploh nima, saj ji manjka celotni del obrazložitve odločbe. Navedena odločba je sicer podpisana, vendar je izdana brez obrazložitve, nima pa tudi pouka o pravnem sredstvu. Sodišče je zato tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, ne da bi pošiljalo tožbo v odgovor toženki, saj je izpodbijana odločba očitno tako pomanjkljiva, da onemogoča preizkus njene zakonitosti.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - stroškovnik - sprememba zakona
Sodišče pritrjuje tožniku, da bi toženka morala pri odločanju uporabiti peti odstavek 17. člena ZOdv, ki je veljal v času odločanja o priglašenih stroških, torej je od 26. 4. 2023 odvetnik upravičen do polnega (namesto pred tem polovičnega) plačila za svoje delo tudi v zadevah zastopanja stranke po uradni dolžnosti in v zadevah BPP. Z vidika priznanja oziroma odmere stroškov je bistven le čas odločanja toženke, saj takrat nastane terjatev za povrnitev stroškov nasprotni stranki, in ne morebiti čas, ko odvetnik priglasi stroške pristojni službi za brezplačno pravno pomoč ali morebiti čas oprave odvetniške storitve.
ZBPP člen 40, 40/6. Odvetniška tarifa (2015) člen 18, 18/2.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - obračun in izplačilo stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči - zamudne obresti - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
Določbo drugega odstavka 18. člena OT je po mnenju sodišča potrebno tolmačiti na način, da je odvetnik upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti bodisi v primeru, če pristojni organ v tridesetih dneh ne odloči o njegovem predlogu (gre torej za neke vrste "molk organa", ko organ v zakonskem roku sploh ne odloči o stroških), bodisi če plačilo računa, ki ga izstavi odvetnik na podlagi izdanega sklepa o stroških, ni izvršeno v predpisanem roku (izplačilo zakonskih zamudnih obresti je torej vezano na zapadlost računa).
brezplačna pravna pomoč - predlog za izločitev uradne osebe - izpodbijani akt ni upravni akt - zavrženje tožbe
Tožnik izpodbija sklep o zavrženju predloga za izločitev uradne osebe, ki upoštevajoč ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ni sklep, s katerim je postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan v smislu določbe drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. ZPP člen 367a, 370, 370/1.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - postopek z izrednim pravnim sredstvom - predlog za dopustitev revizije - načelo pravičnosti in morale - pravičnost - nasprotovanje moralnim načelom - fiktivni posli - izigravanje predpisov
Samo dejstvo, da tožnica ni uspela s pritožbenimi razlogi pred sodiščem druge stopnje, še ne pomeni, da ne bo uspela v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Če zakon omogoči pravno sredstvo, ki omogoča dostop do Vrhovnega sodišča RS (v pravdnem postopku je to predvsem revizija), mora postopek s tem pravnim sredstvom zagotoviti spoštovanje vseh ustavnih procesnih jamstev.
Čeprav drži, da je bilo v okviru pravdnega postopka z delno sodbo res ugotovljeno, da sta notarska sporazuma med zakoncema nična zaradi sklepanja fiktivnih dogovorov zaradi izogibanja davčnemu dolgu, pa vendarle ne gre spregledati dejstva, da je tožnica v obravnavani pravdni zadevi tožena stranka, kar pomeni, da se postopek ni pričel po njeni volji, poleg tega pa vlaganje pravnega sredstva zoper sodno odločitev, v katerem se šele odloča o zatrjevanem izigravanju pravnih predpisov, po presoji sodišča ni nemoralno ali nepravično.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - potni stroški odvetnika
Tožnik v tožbi ne pojasni konkretno, zaradi katerih procesnih dejanj v zadevi, v zvezi s katero je bil upravičencu postavljen za zagovornika, je moral vsakič neizogibno osebno potovati iz Maribora v Ljubljano na obisk k upravičencu in tudi ni pojasnil, zakaj teh dejanj (pojasnil, posvetovanj, prevzema dokumentov...), potrebnih za pripravo obrambe, ni bilo mogoče opraviti preko komunikacije na daljavo (npr. preko telefona, (elektronske) pošte). V dokaz svojih navedb tožnik tudi ni predložil nobenih dokazil. Ob odsotnosti podrobnejših pojasnil in predlaganih dokazil pa se dvom v nujnost tolikšnega števila obiskov tožnika pri upravičencu organu za BPP upravičeno poraja tudi zaradi pogostosti (eden ali dva obiska mesečno) in dolžine posameznih obiskov (obisk dne 8. 5. 2024 npr. ni trajal niti eno minuto, obisk dne 28. 5. 2024 pa je trajal le 4 minute).
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - lastništvo nepremičnine
Sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti, saj ni povsem jasno kako je ugotovitev upravnega organa glede spremenjenih prihodkov vplivala na končno odločitev.
Ker upravni organ navedbam stranke (da družina občasno skupaj živi na naslovu ...) ni sledil, bi moral svojo odločitev obrazložiti in sicer tako, da bi jo tudi sodišče lahko preizkusilo, vendar tega ni storil.
ZBPP člen 30, 30/9, 30/10, 30/11, 43, 43/2, 43/3. ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 144, 144/1, 145, 145/1.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika na strani prosilca - vračilo prejete brezplačne pomoči - upravičeni razlogi - pravica do izjave - skrajšani ali poseben ugotovitveni postopek
Čeprav drži, da enostranska odpoved pooblastila predstavlja razlog na strani upravičenca do brezplačne pravne pomoči, zaradi katerega postavljeni odvetnik več ne more v redu opravljati svoje dolžnosti, pa je tožniku pred odločitvijo o razrešitvi odvetnika, ki obenem pomeni uporabo določb o vračilu brezplačne pravne pomoči, kljub temu treba dati možnost, da uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi na način, da se pred izdajo odločbe izjavi o vseh okoliščinah konkretnega primera.
ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUPJS člen 18, 18/1, 18/1-1.
brezplačna pravna pomoč - premoženjski kriterij - lastništvo nepremičnine
Ob upoštevanju stališča Višjega sodišča v Ljubljani v sklepu IV Ip 195/2018 z dne 24. 1. 2018 (12. točka obrazložitve) je vrednost, ugotovljena v evidenci GURS, le primerljiva oziroma orientacijska, na dolžniku pa je trditveno in dokazno breme, da vrednost svojih nepremičnin dokaže na drugačen način, ne le tako, da pavšalno nasprotuje ugotovljeni vrednosti v evidenci GURS. Ker iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik v vlogi z dne 23. 12. 2024 le pavšalno podal svojo subjektivno oceno dejanske vrednosti spornih nepremičnin, pri tem pa ni predložil določnih dokazov, iz katerih bi jasno izhajalo, da so vrednosti nepremičnin za polovico manjše od vrednosti, navedenih v evidenci GURS, je tožena stranka po presoji sodišča pravilno upoštevala njihovo vrednost ugotovljeno v GURS in ob pravilni uporabi prvega odstavka 27. člena ZVarPre v zvezi s 1. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS in v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP pravilno in zakonito zavrnila tožnikovo prošnjo za BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - založitev predujma za izvedenca
Za priznanje pravice do brezplačne pravne pomoči, za katero je bilo zaprošeno pravočasno, po zakonu ni ključno, ali je bil v času odločanja organa za BPP o vloženi prošnji predujem za izvedenca že založen, temveč ali je vlagatelj do dodelitve brezplačne pravne pomoči tudi za stroške izvedenca upravičen.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Prosilec mora v prošnji med drugim navesti tudi konkretne in jasne razloge, zaradi katerih želi vložiti pravno sredstvo, za katero uveljavlja brezplačno pravno pomoč. Zgolj s pavšalno navedbo, da želi zoper sodne odločbe vložiti pravno sredstvo, ker meni, da so odločitve sodišč, ki jih želi izpodbijati, napačne, prosilec zadeve ni opredelil do te mere, da bi organ za BPP lahko presodil razumnost zadeve oziroma verjetnost uspeha v zadevi, v zvezi s katero prosilec uveljavlja brezplačno pravno pomoč.
Tožnik pred izdajo odločbe o dodelitvi BPP ni lažno prikazoval svojega premoženja oz. ni zamolčal podatkov o svojem premoženju niti ni v zvezi s tem premoženjem prišlo do sprememb. Četudi je toženka za te podatke izvedela (tudi) iz druge zadeve, pa so ji bili s strani tožnika podani že prej v konkretni zadevi – ob vložitvi tožnikove prošnje, toženka pa teh podatkov, ki jih je sicer imela, ni (ustrezno) uporabila pri odločanju, čeprav bi jih mogla in morala uporabiti. Ker se torej okoliščine na strani tožnika glede na navedeno niso spremenile, sodišče ugotavlja, da gre za ponovno odločanje o isti stvari na osnovi povsem istih dejstev ter s tem za pravno neutemeljen poseg v pravnomočno odločbo izven pooblastil iz 42. in 43. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Iz določbe drugega odstavka 11. člena ZBPP jasno izhaja, da je za dodelitev BPP ključen datum vložitve prošnje za BPP in ne datum, ko tožena stranka prošnjo za BPP prejme. Po oceni sodišča tožnica pravilno opozarja, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi kot odločilen za dodelitev BPP tožnici štela datum prejema njene prošnje za BPP (to je 5. 6. 2024) namesto datuma njene vložitve in tako tožnici napačno dodelila BPP šele od dne 6. 6. 2024.
Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla zahtevek odvetnika za plačilo stroškov izvajanja BPP, zaradi česar v pravice ali pravne koristi tožnika kot upravičenca do BPP z izpodbijanim sklepom ni bilo poseženo. To pomeni, da je za vložitev tožbe zoper takšen sklep aktivno legitimiran le odvetnik kot izvajalec BPP.
prošnja za dodelitev BPP - materialni položaj - poslovni delež - vrednost premoženja - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb postopka
Organ za BPP je pri presoji finančnega položaja tožnice ugotovil, da vrednost poslovnega deleža tožničinega moža presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Sodišče ugotavlja, da bi bila navedena odločitev organa lahko pravilna, če bi pred tem dal možnost tožnici, da bi se o navedenem izjavila. Pred izdajo izpodbijane odločbe ni bil pravilno in zakonito izveden upravni postopek, saj organ tožnici ni dal možnosti izjave glede ugotovljene vrednosti poslovnega deleža njenega moža, kakor tudi ne glede obremenitev, vknjiženih na njegovem poslovnem deležu navedene družbe in je bilo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Ker je pri ugotavljanju upoštevanega premoženja prosilca za brezplačno pravno pomoč odločilno dejstvo ali lahko s premoženjem dejansko razpolaga in ker je v obravnavanem primeru od tega ali se nepremična v k. o. ... upošteva kot premoženje prosilcev odvisno ali izpolnjujeta premoženjski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, bi se tožena stranka morala opredeliti do navedb tožeče stranke in obrazložiti zakaj jim ni sledila in zakaj je nepremičnino upoštevala kot premoženje prosilcev s katerim lahko razpolagata, ker tega ni storila je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena in je sodišče ne more preizkusiti.
ZBPP člen 30, 30/9, 34, 34/2. ZUP člen 7, 67, 129, 129/1, 129/1-4.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti zadevi - zavrženje prošnje - razrešitev odvetnika - postavitev novega odvetnika - razrešitev na predlog upravičenca
Tožnik bi moral, če bi želel, da ga v postopku namesto sedaj dodeljene odvetnice C. C. zastopa drug odvetnik, podati predlog za njeno razrešitev, kot to predvideva deveti odstavek 30. člena ZBPP. Po tej določbi sme pristojni organ za BPP na zahtevo upravičenca ali z njegovo privolitvijo odločiti o razrešitvi postavljenega odvetnika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti ter namesto razrešenega odvetnika postaviti drugega. Po presoji sodišča pa toženka zgolj zato, ker je tožnik vložil ponovno prošnjo za dodelitev BPP za isto kazensko zadevo ter za isto stopnjo kazenskega postopka, ne da bi ob tem navajal, da imenovana odvetnica svojih dolžnosti ne opravlja v redu, ni mogla sklepati, da želi njeno razrešitev in imenovanje odvetnika, ki ga je predlagal v prošnji in zato ni bilo razloga, da bi tožnika, ki je 6. 2. 2025 vložil popolno in razumljivo prošnjo za dodelitev BPP, pozivala k izjasnitvi oziroma dopolnitvi te prošnje.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - pridobitev premoženja - nepravdni postopek - sodna poravnava - vrnitev sredstev - skupno premoženje
Vračilo zneska, ki je že v času vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči predstavljalo (skupno) premoženje tožnika in ki ne bi vplivalo na samo dodelitev brezplačne pravne pomoči, bi bilo po presoji sodišča v nasprotju z namenom brezplačne pravne pomoči, saj je šlo le za spremembo oblike premoženja tožnika iz nedenarne v denarno obliko.
ZBPP člen 30, 30/6, 30/7. ZOdv člen 17, 17/2, 17/5.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - tožbeni ugovori
Iz navedenih zakonskih določb sledi, da je odvetnik, ki je bil z odločbo o dodelitvi BPP postavljen za izvajanje storitev upravičencu do BPP in je storitve opravil v obsegu dodeljene BPP, upravičen do nagrade in povračila stroškov iz proračunskih sredstev BPP, o čemer odloči toženka s sklepom. Ko upravičenec do BPP izpodbija takšen sklep, lahko ugovarja, da storitve niso bile opravljene (v obsegu dodeljene BPP) ali da toženka plačila zanje ni odmerila skladno z določbami relevantnih predpisov. Ne more pa se upravičenec do BPP v upravnem sporu zoper sklep, kot je izpodbijani, z uspehom sklicevati, da je odvetniku že sam plačal za storitve, za katere mu je bila dodeljena BPP. Kakršnikoli tovrstni dogovori med upravičencem do BPP in odvetnikom so namreč po zakonu nični.