brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravnomočno zaključen postopek - verjeten izgled za uspeh
Tožnik je zaprosil za dodelitev BPP za pravno zastopanje in svetovanje pred sodiščem I. in II. stopnje v prekrškovnem postopku. Toženka je ugotovila, da je bil tožnik s sklepom PRnz 31/2021 z dne 20. 9. 2023 obveščen, da je njegov predlog za odložitev oziroma podaljšanje roka za opravo dela v splošno korist neutemeljen. V roku osmih dni po prevzemu navedenega sklepa tožnik ni vložil pritožbe, zato je navedeni sklep postal pravnomočen. Tega tožnik v tožbi ne zanika. To pa tudi po presoji sodišča vodi v zaključek, da tožnik v postopku pred sodiščem I. in II. stopnje v postopku PRnz 31/2023 nima verjetnega izgleda za uspeh, saj je ta postopek pravnomočno zaključen.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - dodelitev brezplačne pravno pomoči - odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Toženka ima pravno podlago, da v fazi, ko teče postopek pred sodiščem prve stopnje, še ne dodeli sicer zaprošene brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na drugi stopnji, dokler postopek na prvi stopnji ni končan. Ne glede na zavrnilno odločitev bo imel namreč tožnik ob spremembi upoštevanih okoliščin možnost z novo prošnjo uveljavljati nadaljnjo brezplačno pravno pomoč za postopek pred sodiščem na drugi stopnji, kolikor bo to potrebno.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Toženka je tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožnica prosi za brezplačno pravno pomoč v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, kot izhaja iz odločbe Upravnega sodišča Bpp 149/2023-5 z dne 8. 9. 2023. Po tej ugotovitvi, je toženka pravilno na podlagi 5. alineje 8. člena ZBPP prošnjo zavrnila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Ker je tožnik nesporno vložil prošnjo za dodelitev BPP v upravnem sporu zaradi izpodbijanja odločb Delovnega in socialnega sodišča o zavrnitvi dodelitve BPP, se sodišče strinja s toženko, da je ob upoštevanju citirane določbe pete alineje 8. člena ZBPP zavrnitev tožnikovih prošenj zakonita in pravilna. Tožnik uporabi te določbe v konkretnem primeru sicer nasprotuje, češ, da se zaradi svoje invalidnosti in hude bolezni naj ne bi bil sposoben sam zagovarjati pred sodišči ter državnimi uradi. Trdi, da ne razume svojih pravic in se sklicuje na šele v upravnem sporu predloženo izvedensko mnenje psihiatrinje dr. T. T. št. N6/2021 z dne 10. 11. 2021, in trdi, da ga je sodišče dolžno upoštevati kljub temu, da tožniku opravilna sposobnost ni bila odvzeta. Vendar 8. člen ZBPP tovrstnih izjem ne določa, poleg tega se sodišču dvom v tožnikovo procesno sposobnost ni pojavil, pa tudi sicer je sklicevanje na izvedensko mnenje iz leta 2021, za katerega tožnik ne pojasni, zakaj se nanj ni skliceval ali ga predložil že v upravnem postopku, prepozno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prekrški - objektivni pogoj - razlaga določb - sodna praksa Vrhovnega sodišča - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - prekrškovni postopek - kriteriji - teža kaznivega dejanja - predpisana kazen - sankcija
Upravno sodišče je večkrat pojasnilo, da so stališča, ki so se izoblikovala v sodni praksi Vrhovnega sodišča v zvezi s kazenskimi postopki in ki izhajajo iz ustaljene sodne prakse ESČP, uporabljiva tudi v sodnih postopkih o prekrških. Tudi prekrški namreč spadajo v področje kaznovalnega prava, v katerem se izreka represivne ukrepe, in tudi v teh postopkih je treba upoštevati minimalna ustavnopravna jamstva. Vrhovno sodišče RS je namreč kot napačno zavrnilo stališče, da se dodeljevanje BPP na podlagi 24. člena ZBPP ne more razlikovati glede na vrsto postopka, ampak je poudarilo nasprotno, da ZBPP v pomensko odprtih normah 24. člena pri presoji dodelitve BPP na tej podlagi omogoča tudi upoštevanje vrste postopka. To pa pomeni, da je stališča Vrhovnega sodišča, ki se nanašajo na dodelitev BPP za kazenski postopek, za sodni postopek o prekršku treba uporabiti ob upoštevanju narave tega postopka in v njem obravnavanih protipravnih dejanj ter dejstev in okoliščin konkretnega primera in zanj relevantne pravne podlage. Sodišče sledi presoji toženke, da niti teža dejanja in zagrožena sankcija niti kompleksnost zadeve in osebne okoliščine tožnika ne narekujejo, da bi bilo za uresničevanje njegove pravice do sodnega varstva v sodnem postopku o prekršku tožniku potrebno in pravično dodeliti BPP.
ZBPP člen 32, 32/2, 34, 34/2. ZUP člen 67, 67/1, 67/2.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev - zavrženje vloge
Toženka je pri obravnavi tožnikove prošnje za dodelitev BPP postopala pravilno in ob ugotovitvi, da prošnja ne vsebuje vseh predpisanih podatkov ter ostaja tako nepopolna in nerazumljiva, tožnika tudi pravilno pozvala k odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti in nejasnosti ter mu razumljivo pojasnila, kako jih mora odpraviti in v katerem roku ter ga pravilno opozorila tudi na pravno posledico, in sicer zavrženje prošnje, če tožnik tega ne bo storil v danem roku. Ker je ni dopolnil tako, kot mu je bilo naloženo in ker tožnik niti v tožbi ne trdi, da bi svojo prošnjo pravočasno in ustrezno dopolnil v skladu s pozivom toženke, je toženka pravilno ocenila, da vloga ni popolna.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - Državno odvetništvo - oškodovanec - prosilec kot oškodovanec - kazenski postopek - objektivni pogoj za dodelitev bpp
Oškodovanec mora imeti možnost, da sodeluje v postopku, če bo od izida slednjega odvisna poznejša odločitev o njegovih pravica in interesih v civilnem postopku. Takšen je položaj prosilcev v konkretni zadevi - kazenskem postopku, od izida katerega bi bila odvisna tudi poznejša odločitev o njunih pravicah in interesih v civilnem postopku. V interesu pravičnost je, da je prosilcema v zvezi z uveljavljanjem premoženjsko pravnega zahtevka v kazenskem postopku omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku, če nimata ustreznih sredstev za plačilo zagovornika, saj bo le tako ustrezno varovana njuna pravica do poštenega sojenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
V primeru, kakršen je tudi obravnavani, ko je zadeva, v zvezi s katero prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč, že pravnomočno zaključena, prosilec za zastopanje v takšnem postopku ne more biti upravičen do brezplačne pravne pomoči, saj je organ o zadevi že odločil, kar pomeni, da se v postopku ne izvaja več nobenih procesnih dejanj, v zvezi s katerimi bi bilo potrebno strankino zastopanje. V primeru, ko organ ugotovi, da stranka prosi za odobritev brezplačne pravne pomoči za postopek, ki je bil že pravnomočno zaključen, mora organ v odločbi pojasniti, kdaj in s katerim aktom je bil postopek končan, iz upravnega spisa pa mora biti razvidno, na podlagi katerih dokaznih sredstev (npr. iz katerih listin - akta organa, izpiska iz sodnega vpisnika, odgovora na poizvedbo pri organu, ki je vodil postopek itd.) je bilo ugotovljeno, da je bil postopek pravnomočno zaključen, saj je prav to dejstvo ključno za izdajo zavrnilne odločbe
ZBPP člen 13, 13/1, 14, 14/3. ZUP člen 9, 9/1, 146, 237, 237/2, 237/2-3.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - premoženjski cenzus - materialni položaj - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka
Toženka je odločila v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ne da bi pred izdajo odločbe stranki omogočila, da se o listinah, ki jih je vzela za podlago svoje odločitve, izjavi. Pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika z ugotovljenim dejanskim stanjem, ki se nanaša na vrednost nepremičnin, ki se upoštevajo pri ugotavljanju premoženja v zvezi z uveljavljanjem BPP, bi morala toženka tožnika seznaniti in mu dati možnost, da se o njem izjavi.
Odvetniška tarifa (2003) točka 11, 11/3. ZOdv člen 17, 17/5.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - izjava na odgovor državnega tožilca na zahtevo za varstvo zakonitosti
V tar. št. 11 OT ni predvidena nagrada za sestavo in vložitev izjave o odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva RS, saj vložitev navedene izjave ni obvezna in je zato tarifna številka 11 OT ne predvideva. Obdolženec ima sicer možnost oziroma pravico, da zaradi zagotovitve poštenega postopka poda izjavo o odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, vendar pa Vrhovno sodišče RS o zahtevi za varstvo zakonitosti odloči tudi, če obdolženec te izjave ne poda. Tožena stranka tako tožniku za sestavo in vložitev izjave o odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti upravičeno ni priznala nagrade po 3. točki tar. št. 11 OT v zvezi s 3. točko tar. št. 10 OT, v višini 3.000 točk, kot je to priglasil tožnik, ampak je pravilno priznala nagrado v višini 100 točk na podlagi točke 13 tar. št. 8 OT, ker gre za drugo obrazloženo vlogo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - predlog za dopustitev revizije
S sklepom Cst 277/2023 je bila zavrnjena pritožba tožnice zoper sklep o zavrženju sklepa St ... z dne 17. 7. 2023 o razrešitvi upravitelja in imenovanju novega upravitelja in zavrnjen predlog tožnice za takojšnjo ustavitev postopka. Tako ne gre za katerega od sklepov, zoper katere je po ZFPPIPP revizija dovoljena in tega tožnica v tožbi niti ne zatrjuje.
V primerih, ko revizija ni dopustna, pa je sodišče tudi ne more dopustiti. To, ali bi šlo za BPP za vložitev predloga za dopustitev revizije ali za revizijo, torej za odločitev v tej zadevi niti ni bistveno. Bistveno za odločitev o tem, ali je zadeva očitno nerazumna je, da zoper sklep Cst 277/2023 revizija ni dopustna. Ker ni dopustna, sodišče tudi predlogu za njeno dopustitev, ne bi moglo ugoditi.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - redna brezplačna pravna pomoč - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - Državno odvetništvo - obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči
Ker je namen pravne pomoči po ZBPP in ZKP enak, je zato tudi po ZBPP utemeljena dodelitev BPP v enakem obsegu in obliki, kot bi bil prosilec do te pravne pomoči upravičen na podlagi določil ZKP, pri čemer je prosilec pri dodelitvi pravne pomoči po ZBPP lahko uresničil še pravico do izbire odvetnika. Vprašanje obsega dodelitve BPP se bo v primeru, če si bo obdolžene zagovornica izbral sam, reševalo na podlagi ZBPP, v primeru, da je zagovornik postavljen po uradni dolžnosti, pa po specialni ureditvi iz ZKP.
V trenutni fazi postopka, ko se drugostopenjski postopek še ne vodi, po oceni sodišča zadošča, da se je prosilcu dodelila le BPP pred sodiščem prve stopnje, saj bo po oceni sodišča že z dodeljeno obliko BPP pred sodiščem prve stopnje v trenutni fazi zadeve dosežen pričakovani rezultat. Toženka je s svojo odločitvijo glede dodelitve BPP v obsegu pred Vrhovnim sodiščem RS presegla prosilčevo prošnjo, v obsegu pred sodiščem druge stopnje pa ni opravila ustrezne presoje objektivnega pogoja.
V tem primeru gre sicer, kar med strankama ni sporno, za že pravnomočno končane prekrškovne postopke, vendar tožniku zaradi neplačila izrečene globe grozi sankcija nadomestnega zapora. Po presoji sodišča že navedeno zadostuje za presojo, da niso izpolnjeni pogoji za zavrnitev tožnikove prošnje na podlagi 24. člena ZBPP. Iz odločbe Ustavnega sodišča Up-290/17, U-I-51/17 namreč smiselno izhaja, da je sankcija nadomestnega zapora primerljiva z zaporno kaznijo. Ko pa prosilcu grozi takšna kazen, njegova prošnja za pravno pomoč zagovornika tudi v prekrškovnem postopku ne more biti očitno nerazumna.
brezplačna pravna pomoč - poziv k dopolnitvi vloge - podaljšanje roka
Tožnik v tožbi utemeljeno opozarja, da bi morala tožena stranka pred odločanjem o utemeljenosti njegove prošnje za dodelitev BPP odločiti o njegovi vlogi za podaljšanje roka za dopolnitev prošnje za BPP. Puščanje vloge - prošnje za podaljšanje roka za dopolnitev vloge, brez odločitve in brez točno določenega datuma, do kdaj lahko stranka vlogo po pozivu dopolni, ustvarja negotovost, do kdaj in ali sploh lahko stranka kasneje dopolni vlogo. Poleg tega se stranka ne more zanašati, da bo s kakršno koli vlogo že tudi dosegla podaljšanje roka oziroma odpravo posledic njegove morebitne zamude.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - predložitev dokazil
oravnalni narok je treba torej po noveli ZZP-E obravnavati kot pripravljalni narok. OT pa jasno določa, da so odvetniki upravičeni do nadomestila za pripravljalni narok (le), če mu ni sledil prvi narok. Pri tem pa (polno) nadomestilo za pripravljalni (prej poravnalni) narok, ki mu ni sledil prvi narok, po tar. št. 20 OT znaša 50% tarifne številke 18. Po presoji sodišča obstajajo tudi utemeljeni razlogi za tako razlikovanje, saj predmet pripravljalnega naroka ni identičen predmetu glavne obravnave.
V upravnem spisu tudi ni bilo listin (kopij zapisnikov o glavni obravnavi), iz katerih bi sodišče na opravljeni glavni obravnavi lahko ugotovilo, za kakšne naroke je šlo, tj. kaj se je na njih obravnavalo. Sodišče s tem v zvezi opozarja na 173. člen ZUP, ki določa, da listine, ki so dokaz, predložijo stranke ali pa jih preskrbi organ, ki bodi postopek. Organ je v skladu z načelom ekonomičnosti dolžan priskrbeti listine, ki so pri drugem državnem organu, pri organu lokalne skupnosti ali pri nosilcu javnega pooblastila (175. člen ZUP). Povedano drugače, o obveznosti stranke, da predloži listino, ki se nahaja pri omenjenih organih ni mogoče govoriti.
Po mnenju sodišča ni upravičeno, da je organ za BPP od priglašene kilometrine v km, odštel metre in številke ni zaokrožil. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerjav prvem odstavku 3. člena določa povračilo stroškov za vsak polni kilometer.
brezplačna pravna pomoč - dohodkovni cenzus - plačilo za nazaj - občasni neperiodični dohodki
Niti ZSVarPre niti ZUPJS ne predvidevata izjeme pri upoštevanju enkratnega izplačila varstvenega dodatka za nazaj v okviru ugotavljanja dohodkovnega cenzusa. Enako je mogoče ugotoviti glede enkratnega izplačila pokojnine za nazaj.
Pravilna odločitev toženke, ko je izredno nakazilo pokojnine štela za občasen neperiodičen dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre in ga upoštevala v višini 2.129,01 EUR mesečno.
brezplačna pravna pomoč - plačilo nagrade in stroškov odvetnika - dodatek - povečan obseg dela
7. člen OT je postavljen v splošni del OT in se uporablja samo za storitve iz posebnega - tarifnega dela OT, odstavek je izrecno predpisan za kazenski postopek, uporabi se za V. poglavje tarifnega dela OT, ta pa v tar. št. 11 med pravnimi sredstvi vsebuje tudi "predlog za obnovo".
Povečanje iz 7. člena OT namreč ni povezano z nagradami za posamezne opravljene storitve, temveč izhaja iz namena, zaradi katerega je določeno, to je dodatne obremenitve odvetnika pri zastopanju stranke.
prošnja za brezplačno pravno pomoč - zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - isto pravno in dejansko stanje - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja
Tožnik je v isti zadevi, v kateri je bila že pravnomočno zavrnjena prošnja za BPP v zadevnem kazenskem postopku, vložil ponovno prošnjo za BPP, vendar pa se je po presoji sodišča v tej zadevi spremenilo dejansko stanje kot pravna podlaga. Prošnja za BPP je bila nepravilno zavržena, saj je organ nepravilno ocenil, da gre ne glede na spremenjeno pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja za nespremenjeno dejansko stanje v zadevi.
brezplačna pravna pomoč - dohodkovni cenzus - plačilo za nazaj - občasni in neperiodični dohodki
Niti ZSVarPre niti ZUPJS ne predvidevata izjeme pri upoštevanju enkratnega izplačila varstvenega dodatka za nazaj v okviru ugotavljanja dohodkovnega cenzusa. Enako je mogoče ugotoviti glede enkratnega izplačila pokojnine za nazaj.
Pravilna je odločitev toženke, ko je izredno nakazilo pokojnine štela za občasen neperiodičen dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre in ga upoštevala v višini 2.129,01 EUR mesečno.