Organ ne bi mogel oceniti, tudi če je tožnica priznala krivdo po obtožnem predlogu za več kaznivih dejanj, opredeljenih kot storjenih v realnem steku, da tožničina pritožba, za katero je v postopku navajala in dokazovala, tudi s predloženim osnutkom pritožbe, da z njo uveljavlja kršitev, ker očitana kazniva dejanja niso bila obravnavana kot nadaljevano kaznivo dejanje, nima verjetnih izgledov za uspeh. Upoštevati je namreč treba, da morajo biti glede na določbe prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP morebitni razlogi za zavrnitev dodelitve BPP očitni. Če razlogi za zavrnitev dodelitve BPP niso očitni, kot v obravnavanem primeru, gre za kršitev določb 24. člena ZBPP.
Glede vprašanja, kdaj brezplačno zastopanje po zagovorniku v prekrškovnem postopku zahtevajo interesi pravičnosti, da bo ustrezno varovana človekova pravica iz točke (c) tretjega odstavka 6. člena EKČP, je treba uporabiti kriterije, ki sta jih ESČP in Vrhovno sodišče uporabila v zvezi z brezplačnim zastopanjem po zagovorniku v kazenskem postopku, in sicer je treba upoštevati: (1) resnost kršitev in teža zagrožene kazni ter (2) kompleksnost obravnavane zadeve in v tej zvezi tudi osebnostne lastnosti obdolženca.
Tožnik s tožbo zahteva odpravo izpodbijanega akta v smislu prve alineje prvega odstavka 33. člena ZUS-1. Glede na to, da mu je bila z njim dodeljena brezplačna pravna pomoč, z njegovo odpravo svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Odprava izpodbijanega akta bi namreč v skladu z zadnjo povedjo četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 z učinkom za nazaj (ex tunc) odpravila zanj ugodno toženkino odločitev. Za to pa tožnik nima pravnega interesa, saj bi bila s tem odpravljena odločba, s katero mu je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena.
Tožnik je imel v upravnem postopku glede ocenitve stanovanja konkretizirane in argumentirane ugovore, zato bi jih tožena stranka, upoštevajoč 10. člen ZUP, morala vključiti v dokazno oceno, pa jih ni. Pravica do izjave oziroma obrambe v upravnem postopku najmanj in med drugim pomeni tudi to, da ima oseba možnost, da "ustrezno in učinkovito" poda svoje stališče v upravnem postopku, in to pred sprejetjem vsake odločbe, ki bi lahko negativno vplivala na njene interese. Namen te pravice je tudi v tem, da se pristojnemu organu omogoči, da "ustrezno upošteva celoto upoštevnih elementov." Da bi se zagotovilo učinkovito varstvo zadevne osebe, je namen pravila med drugim, da lahko ta oseba popravi napako ali uveljavlja dejstva v zvezi z njenim osebnim položajem, ki utemeljujejo sprejetje ali nesprejetje odločbe ali njeno določeno vsebino. Navedena pravica pomeni tudi, da mora upravni organ "ustrezno upoštevati pripombe", ki jih je podala zadevna oseba, pri tem pa skrbno in nepristransko preučiti vse upoštevne elemente obravnavane zadeve in svojo odločbo podrobno obrazložiti.
Ko se organ za brezplačno pravno pomoč spusti v vsebinsko presojo o tem, ali bi stranka lahko z zahtevkom uspela v sodnem postopku, v zvezi s katerim prosi za brezplačno pravno pomoč, mora biti ugotovljena neverjetnost za uspeh zahtevka dovolj očitna. Ta standard pa je zelo redko lahko izkazan, če stranka ni obveščena o ključni sporni okoliščini, ki je relevantna za (ne)uspeh v postopku in če ne dobi možnosti, da bi se pred izdajo odločbe lahko izrekla o tem spornem dejstvu ali okoliščini, ki je pomembna za odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč.
Upravni organ se lahko opre na argument nerazumnosti zahtevka, če je ta "očitno" nerazumen, to pomeni, da če je nerazumnost spoznavna na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve, brez dokazovanja in brez možnosti nasprotnega utemeljevanja; navedeno pomeni, da z oceno o "očitnosti" organ ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi doseči prosilec z brezplačno pravno pomočjo oziroma lahko vsebinski preizkus opravi samo v "omejenem obsegu".