Sicer drži trditev tožnika, da je vlogo vložil v odrejenem roku, vendar pa je toženka glede na njeno vsebino po presoji sodišča utemeljeno zaključila, da gre po vsebini za nadaljevanje navedb iz sedme vloge in ne za novo vlogo, v kateri naj bi stranka prikazala valoriziran izračun prihodkov pravdnih strank za čas od 2002 do 2017 upoštevaje podatke FURS in ZPIZ o njihovih prihodkih, saj tega ni storila.
Sodišče soglaša s toženkino razlago OT, da ker se s sklenitvijo sodne poravnave zadeva ni dokončno zaključila, tožnik ni upravičen do priglašene nagrade za sodno poravnavo po tar. št. 3/1 OT.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
V konkretnem primeru je bila tožnici BPP odobrena za zastopanje v zapuščinskem postopku, kjer je bila edina dedinja in ni bilo udeleženega nasprotnega udeleženca v smislu zavezanca za plačilo stroškov postopka. Posledično je v takem primeru stroške zastopanja, glede na določbo prvega odstavka 48. člena ZBPP, dolžan povrniti upravičenec do BPP oziroma tožnica. Tožnica je namreč v zapuščinskem postopku pridobila premoženje, ki presega dolgovane stroške zastopanja v okviru dodeljene ji BPP.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge
V konkretni zadevi je tožnik prošnjo za BPP podal na predpisanem obrazcu. Tožnikova prošnja za BPP je ob vložitvi obsegala vse predpisane formalne sestavine. ZUP razlikuje med procesnim položajem, ko vloge sploh ni mogoče obravnavati, ker ne vsebuje najosnovnejših podatkov za to (67. člen), in položajem, ko je vlogo sicer mogoče obravnavati, vendar stranka ne navede dejstev oz. ne predloži dokazov, na podlagi katerih bi se organ lahko prepričal o utemeljenosti njenega zahtevka. V slednjem primeru organ vloge ne sme zavreči, pač pa mora odločiti na podlagi podatkov, ki so mu na voljo, oziroma nadaljevati ugotovitveni postopek (tretji odstavek 140. člena ZUP). Toženka s tem, ko je na tožnika naslovila zahtevo po opredelitvi oz. navedbi razlogov, ki utemeljujejo pritožbo, ter po pisni navedbi razlogov za pritožbo (v okviru slednje zahteve pa še po navedbi roka za vložitev pritožbe ter predložitvi sodbe, zoper katero vlaga pritožbo), dejansko ni zahtevala (formalne) dopolnitve vloge v smislu prvega odstavka 67. člena ZUP, temveč (vsebinsko) dopolnitev trditvene podlage in predložitev dokazov. Četudi tožnik na njen poziv v postavljenem roku ni ustrezno odgovoril, ob upoštevanju takšne narave toženkinega poziva slednja ni imela podlage za zavrženje tožnikove prošnje, pač pa bi morala s postopkom nadaljevati.
brezplačna pravna pomoč - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge
Sodišče o zaprošeni obliki in obsegu pravne pomoči in tudi o zadevi, v kateri naj se nudi, ne more "sklepati" samo. O nepopolni vlogi, v kateri stranka ni navedla podatka, ki bi ga po predpisu morala, v tem primeru zadeve v zvezi s katero prosi za BPP, ne sme vsebinsko odločati, ampak jo mora po drugem odstavku 67. člena ZUP zavreči.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje vloge - poziv k dopolnitvi vloge - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga
Iz povzetega poziva za dopolnitev (kakor tudi iz sklepa z dne 22. 12. 2023) izhaja, da gre za podatke o zadevi. Ti podatki so sicer res obvezna sestavina prošnje za dodelitev BPP iz četrte alineje drugega odstavka 32. člena ZBPP, vendar pa gre pri tem zgolj za osnovne podatke o zadevi. To je v tem primeru zagotovo vrsta spora in splošna opredelitev zahteve, ki jo ima tožnica zoper delodajalca. Med te podatke pa (vsaj ne prvi pogled) ne spadajo dokazi za nadurno delo in opredelitev obdobja, v katerem je tožnica opravljala nadurno delo. Zakaj toženka tožničine vloge brez teh podatkov ne bi mogla vsebinsko obravnavati, in v tem okviru presoditi, ali ima tožničina vloga izgled za uspeh na nivoju presoje, ki ga organu za BPP sploh dopušča 24. člen ZBPP, toženka v izpodbijanem sklepu ne navaja. Sodišče zato tega sklepa ne more niti preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni kriterij - povprečni mesečni dohodek
Tožnica je v prošnji za dodelitev BPP v zvezi s (podedovano) stavbo (oz. njenim deležem) na naslovu ..., namreč navedla, da tam "razgrajajo pijanci in je neuporabljiva in se jo niti ne da prodati". Tožnica je s tem dejansko uveljavljala, da so podane okoliščine po tretjem odstavku 14. člena ZBPP oz. po sedmem odstavku 27. člena ZSVarPre, zaradi katerih navedeno premoženje ne bi smelo biti upoštevano oz. bi ji morala biti BPP kljub njenemu solastništvu tega vseeno dodeljena.
Tožnik je imel pravico dokazovati, da podatki iz GURS ne ustrezajo resničnemu stanju stvari, hkrati pa organ za BPP tožniku tudi ne bi mogel očitati, da za svoje trditve ni predložil nobenih dokazil kot npr. fotografij. Tožnik je namreč v dokaz svojim trditvam predlagal svoje zaslišanje in/ali postavitev ustreznega izvedenca. Zato tudi ne vzdrži zaključek organa za BPP, da za odločitev zadoščajo podatki iz uradnih evidenc in da ni treba izvesti posebnega postopka z zaslišanjem tožnika ali postavitvijo izvedenca - cenilca.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP - obnova postopka - ocena verjetnosti izgleda za uspeh
Tožnik nima prav, kolikor toženki očita, da se z izpodbijano odločbo postavlja v vlogo sodnika oziroma odločujočega senata v kazenskem postopku oziroma da ni imela pravne podlage za preizkus dejstev in okoliščin zadeve z vidika izpolnjevanja zgoraj navedenega pogoja za dodelitev BPP, ki ga je opravila na podlagi vsebine prošnje in v zvezi z njo predloženih listin (mnenja izvedenca) ter obrazložitev v predmetnem kazenskem postopku izdanih sodb.
ZUS-1 člen 5, 5/3, 28, 28/2, 28/3, 36, 36/1, 36/1-2.
brezplačna pravna pomoč - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - preuranjena tožba - zavrženje tožbe
Tožba zaradi neizdaje akta (molk organa) je dovoljena, če organ (v enostopenjskem postopku) v predpisanem roku ne izda in vroči stranki odločbe, zoper katero ni pritožbe, ter je ne izda niti na posebno zahtevo stranke v nadaljnjih sedmih dneh.
Tožba zaradi molka organa je vložena prezgodaj, saj je zahtevo za izdajo odločbe tožnik podal, še preden je potekel zakonski rok en mesec za odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč. Tožba zaradi molka organa je bila vložena, preden je bila (po poteku zakonskega roka za odločitev) vložena posebna zahteva stranke za odločitev in še ni mogel poteči rok nadaljnjih sedmih dni za odločitev po takšni posebni zahtevi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh - rok za vložitev tožbe
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je treba v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZUS-1 tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil dokončan postopek, tožba v zvezi z upravnim sporom, za katerega je tožnik prosil za brezplačno pravno pomoč, pa je bila vložena po tem, ko se je rok za vložitev tožbe že iztekel, zaradi česar je tožena stranka pravilno sklepala, da tožnik očitno nima možnosti za uspeh, saj je bila tožba vložena po izteku zakonsko določenega 30 dnevnega roka.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - zastopanje na naroku - predobravnavni narok - napačna uporaba materialnega prava
Predobravnavni narok se šteje za poseben narok in ne kot prvi narok za glavno obravnavo. Tako v izjemo iz 9. točke tar. št. 10 OT ni mogel biti zajet narok z dne 11. 4. 2022, na katerem je upravičenec do BPP (obdolženec) podal svoj zagovor, tj. dejanje, ki je izrecno navedeno v 3. točki te tar. št. Iz tega razloga bi morala toženka pri odmeri nagrade tožniku (za njegov pristop na ta narok) prisoditi nagrado po 3. točki tar. št. 10 OT.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - subjektivni pogoj - finančni pogoj
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da se brezplačna pravna pomoč dodeli na način in pod pogoji, ki jih določajo 11. do 24. člen ZBPP. Prosilec za brezplačno pravno pomoč mora po teh določbah za dodelitev te pomoči kumulativno izkazati izpolnjevanje dveh kriterijev, in sicer izpolnjevanje finančno materialnega oziroma subjektivnega kriterija, in izpolnjevanje vsebinskega oziroma objektivnega kriterija. Če enega od teh dveh kriterijev ne izpolnjuje, ni upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka je v obravnavanem primeru odločila, da tožnik ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči in zato izpolnjevanja objektivnega kriterija utemeljeno ni presojala.
brezplačna pravna pomoč - premoženjski cenzus - materialni položaj - subjektivni pogoj - stalno prebivališče - nova dejstva ali novi dokazi - nadomestna gradnja
Organ BPP je pravilno presodil konkretne okoliščine in pravilno zavrnil tožnikov predlog za dodelitev BPP, ne da bi ugotavljal še objektivne okoliščine tožnika za dodelitev BPP. Tožnik s svojo družino namreč dejansko ne živi v hiši, kjer ima prijavljeno tudi stalno prebivališče (tako je razvidno iz podatkov GURS, ki jim tožnik sicer pritrjuje, meni pa, da se je dejansko naslov prenesel na novo hišo, česar pa ni izkazal). Skladno s sodno prakso se nadomestna gradnja lahko zgradi le v istih gabaritih in na isti parceli kot stara gradnja, nikakor pa ne na (pretežno) sosednji nepremičnini, kot je zgrajena nova hiša na parc. št. 643/9 (namesto stare na parc. št. *142).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek
Tožnica je zaprosila za brezplačno pravno pomoč v zvezi z vložitvijo predloga za dopustitev revizije zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani. Glede na stanje izvršilnega postopka, dejansko stanje obravnavane zadeve več ne dopušča dodelitve BPP. Toženka pa je tožnici tudi pojasnila, da je revizija v izvršilnem postopku omejena, dopustna le v primerih kot jih določa 10. člena ZIZ, v primeru zadevnega sklepa Višjega sodišča, pa za tak sklep, ki bi dopuščal revizijo, ne gre.
24. člen ZBPP, na katerega je toženka oprla svojo odločitev, ne določa, da bi se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči upoštevalo ali gre za enostavno zadevo ali ne. Zato odločitev toženke o zavrnitev Prošnje po ugotovitvi, da naj bi šlo za "enostavno pisanje", sklicujoča na podlagi 24. člena ZBPP, ki tega razloga ne določa, ni pravilna.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - zahteva za varstvo zakonitosti - kazenski postopek - ocena verjetnosti izgleda za uspeh
Značilnosti zahteve za varstvo zakonitosti - še posebno ob tem, da se nanaša na že pravnomočno končan kazenski postopek, za katerega tožnik ne navaja, da mu v njem (pred pravnomočnostjo) ne bi bila zagotovljena pravica do obrambe tudi preko BPP v smislu 29. člena Ustave in 6. člena EKČP - in pomen tega izrednega pravnega sredstva za enotno uporabo zakona v državi, ki ni vezan na konkreten kazenski postopek, po mnenju sodišča, kot ga je zavzelo že v zadevi I U 174/2017, nato pa tudi npr. v zadevah III U 133/2022 in I U 1028/2022, omogočajo, da se pri odločanju o dodelitvi BPP upoštevajo prosilčeve objektivne možnosti za uspeh in s tem razlaga 24. člena ZBPP na temeljni, torej jezikovni ravni, kot se je uveljavila tudi v drugih (nekazenskih) zadevah
brezplačna pravna pomoč - vsebinski kriterij - pravica do izjave - rom - osebne okoliščine prosilca
ZBPP kot pogoj za dodelitev BPP predpisuje upoštevanje okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP. Slednje načeloma sicer lahko zajema presojo zahtevnosti postopka oziroma posameznih procesnih dejanj, v zvezi s katerimi prosilec prosi za BPP, vendar mora ta presoja na drugi strani upoštevati tudi subjektivne in objektivne (z)možnosti prosilca, da procesna dejanja dejansko opravi sam, predvsem pa tožena stranka ne more mimo okoliščin in dejstev v zadevi, ki jih ZBPP v prvem odstavku 24. člena ZBPP izrecno izpostavlja, tj. razumnost zadeve oziroma verjetnost uspeha v postopku in pomembnost zadeve za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj ter oceno o tem, ali je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Zavrnitev prošnje za BPP tako ne more temeljiti zgolj na presoji okoliščine, ki je zakon izrecno ne omenja, tj., da naj bi šlo za enostavno procesno dejanje.
izvajanje brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetnika - napotnica - priglašeni stroški
Iz sodne prakse izhaja, da mora obrazložena vloga, da se šteje za takšno, doseči določen standard zahtevnosti in obrazloženosti, da torej obravnava bolj zapleteno dejansko stanje ali zahtevna pravna vprašanja. V skladu z določbami sedmega poglavja ZPP obsegajo vloge zlasti izjave volje in izjave vednosti.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi gre za situacijo iz pete alineje 8. člena ZBPP. Tožnik je namreč zaprosil za BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev pritožbe na Vrhovno sodišče Republike Slovenije in ustavne pritožbe zoper tri sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije zaradi dodelitve BPP ter za sestavo in vložitev ustavne pritožbe zoper en sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, s katerim je bila zavržena njegova pritožba zoper sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, s katerim je bila zavržena njegova pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije zaradi dodelitve BPP. V vseh teh primerih je torej tožnik prosil za dodelitev BPP za sestavo in vložitev (rednih in izrednih) pravnih sredstev (to je pritožb in ustavnih pritožb) zoper odločitve v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP.
brezplačna pravna pomoč - ustavitev postopka - stroški postopka
Sodišče je z dopisom tožečo stranko pozvalo, naj mu v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZUS-1 v postavljenem roku sporoči, ali je z novim sklepom zadovoljna oziroma ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na nov upravni akt. V dopisu je sodišče tožečo stranko tudi opozorilo, da bo predmetni postopek s sklepom ustavilo na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1, če v danem roku ne bo izjavila ničesar.