brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - obračunavanje odvetniških storitev - bistveno manjše plačilo za delo - neenaka obravnava - odvetniška tarifa - povišanje nagrade - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče zaključuje, da je toženka s svojo odločitvijo, ko je izhajala iz predpostavke, da so podlaga za zvišanje vrednosti storitve po drugem odstavku 7. člena OT ''kazniva dejanja'' namesto da bi upoštevala, da so podlaga za zvišanje ''dejanja'' zmotno uporabila materialno pravo.
brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - stroški postopka
Ni nujno, da toženka vedno sledi predlogu prosilca glede obsega zaprošene BPP in lahko določi manjši obseg, vendar pa tega ne sme storiti brez razloga. Razlog, zaradi katerega toženka lahko določi ožji obseg, je ocena, da bo tudi z dodelitvijo BPP za vložitev navedenega predloga v nepravdnem postopku pričakovani rezultat dosežen. Po presoji sodišča po preučitvi zadeve in glede na okoliščine zadeve toženka ni upoštevala, da bi bil dosežen pričakovan rezultat tudi na drug način, ne le s potrditvijo s sporazuma in dogovora med staršema s strani sodišča.
Ker se za sporazumno ločitev vloži skupni predlog s strani obeh zakoncev in ker o stroških v tem postopku sodišče odloči po prostem preudarku, sodišče ocenjuje, da je toženka ravnala pravilno, ko je tožnici, ki je sicer edina od zakoncev zaprosila za dodelitev BPP, priznala plačilo polovice stroškov sestave predloga za sporazumno razvezo.
Ugotovitev tožene stranke, da se je rok za dopolnitev vloge iztekel 21. 1. 2024 je protispisna, saj hkrati organ sam v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da je bil poziv za dopolnitev vloge tožeči stranki vročen šele 26. 1. 2024. Datum vročitve v tožbi potrjuje tudi tožeča stranka. Rok za dopolnitev vloge pa se ne more izteči še pred samo vročitvijo poziva na dopolnitev vloge. Poleg tega je tožeča stranka k tožbi priložila dopolnitev vloge, iz katere izhaja, da je bila ta toženi stranki poslana 28. 1. 2024. Tožena stranka temu ne ugovarja, neprerekana dejstva pa se v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP štejejo za priznana.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Sodišče soglaša z odločitvijo organa za BPP, da postopek prisilne hospitalizacije ne pomeni uveljavljanja sodnega varstva tožničinih pravic, niti ne gre za izvensodno poravnanje sporov, zato tožnica do brezplačne pravne pomoči v tem postopku ne more biti upravičena.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba premoženjskega stanja prosilca - družinski član prosilca - otroci prosilca - vzgoja in preživljanje otroka - preživninska obveznost
Določba desetega odstavka 10. člena ZUPJS določa tistega od staršev, pri katerem se otrok upošteva kot njegov družinski član v primeru ugotavljanja njegovega materialnega položaja za namen uveljavljanja pravic iz javnih sredstev (tudi v primeru uveljavljanja pravice do brezplačne pravne pomoči po ZBPP), kar pa ne pomeni, da se tistemu od staršev, kateremu otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo, oziroma pri katerem otrok ne živi, finančna skrb, ki jo ta namenja otroku, ne upošteva pri ugotavljanju njegovega premoženjskega stanja, ko uveljavlja pravice iz javnih sredstev. Temu staršu se namreč po izrecni določbi 1. točke prvega odstavka 13. člena ZUPJS pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev (v obravnavanem primeru pravice do brezplačne pravne pomoči) ugotovljeni dohodek zmanjša za izplačane preživnine.
ZBPP člen 7, 7/1. ZP-1 člen 59, 59/1, 60, 60/1,60/2, 63, 63/7.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prekrški - prekrškovni postopek - sodno varstvo pred prekrškovnim organom in pred sodiščem - zahteva za sodno varstvo - vložitev zahteve za sodno varstvo
Postopek odločanja o zahtevi za sodno varstvo je namenjen sodni kontroli zakonitosti in pravilnosti prekrškovnih odločb, ta nadzor pa se vrši v postopku pred pristojnim sodiščem, ki mu prekrškovni organ, če ugotovi, da so izpolnjene predpisane procesne predpostavke, zadevo pošlje v vsebinsko obravnavo, razen če pred tem že sam v korist vlagatelja zahteve namesto sodišča ne poseže v izdano odločbo o prekršku oziroma plačilni nalog.
Za učinkovito uresničevanje pravice do sodnega varstva je zato pravico do dodelitve brezplačne pravne pomoči treba priznati tudi vlagatelju zahteve za sodno varstvo, če izkaže, da izpolnjuje z Zakonom o brezplačni pravni pomoči predpisane pogoje. Kršitelj je namreč v podani zahtevi za sodno varstvo dolžan navesti vsa relevantna dejstva in dokaze, ker kasneje brez utemeljenega razloga ne more več navajati novih dejstev in dokazov ter tako lahko uveljavlja svojo pravico do pravnega varstva po Ustavi RS le ob ustrezni strokovni pomoči odvetnika, v kolikor sam nima tega znanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji - zahteva za varstvo zakonitosti
Zahteva za varstvo zakonitosti je dopustna, če je višje sodišče kršitve sicer obravnavalo, vendar jih je kot neutemeljene zavrnilo. Toženka pa je navedeno določbo 420. člena ZKP razlagala ravno obratno, tj. da naj bi bila s tem, ko vložnik kršitev uveljavlja v pritožbi in jo drugostopenjsko sodišče zavrne, vložitev zahteve za varstvo zakonitosti izključena, kar je napačno. Ker se je toženka pri zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev BPP iz razloga po 24. členu ZBPP oprla izključno na napačno razlago petega odstavka 420. člena ZKP, pa je bil posledično tudi 24. člen ZBPP zmotno uporabljen.
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4, 7, 7/3.
brezplačna pravna pomoč - odvetniška storitev - odvetniška tarifa - načelo enakega varstva pravic - višina nagrade odvetnika - znižana nagrada - ustavnost zakonske ureditve - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - svobodna gospodarska pobuda - določitev zagovornika storilcu več kaznivih dejanj - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - urnina - odsotnost iz pisarne - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - obvezna razlaga odvetniške tarife - predlog za prekinitev postopka - postopek za oceno ustavnosti
Upravnosodna praksa se je v primerljivih zadevah že izrekla, da povečanje iz določbe 7. člena OT ne vključuje priznanih nagrad, ki so časovno ovrednotene, kot sta urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne, saj bi v tem primeru prišlo do neupravičenega podvajanja nagrad. Skladno z določbo 7. člena OT se namreč povišujejo samo plačila za storitve iz posebnega dela OT, ne pa tudi postavka porabljenega časa, kot je urnina, ki ne predstavlja odvetniške storitve v smislu OT, temveč jo odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje. Že iz jezikovne razlage 7. člena OT namreč jasno izhaja, da se zviša skupna vrednost storitve, torej vsota vseh storitev, ki jih je odvetnik opravil za stranko, razen izdatkov in drugih stroškov. Urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne pa ne predstavljata odvetniške storitve. Da gre nadomestilo za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko oziroma urnino kot nagrado za porabljeni čas vrednotiti kot strošek, po mnenju tukajšnjega sodišča kaže tudi razlaga 9. člena OT, ki med izdatki opredeljuje (tudi) dnevnice, te pa so po določbi petega odstavka 10. člena OT opredeljene kot izdatek v zvezi z delom, ki ga odvetnik opravi za stranko.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebinska presoja - verjetni zgled za uspeh
Značilnosti ustavne pritožbe pa utemeljujejo razlago, po kateri je treba pri odločanju o dodelitvi BPP za postopek z ustavno pritožbo upoštevati tudi prosilčeve objektivne možnosti za uspeh z njo, in s tem razlago 24. člena ZBPP na temeljni, jezikovni ravni, kot se je uveljavila tudi v drugih (nekazenskih) zadevah. Po tej razlagi zakonska ureditev iz 24. člena ZBPP organu za BPP ne le dopušča, pač pa nalaga, da v primerih, ko iz presoje okoliščin izhaja, da prosilec s tovrstnim pravnim sredstvom glede na stanje stvari nima verjetnih možnosti za uspeh, prošnjo za dodelitev BPP zavrne.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pritožba na ESČP - verjeten izgled za uspeh
Tožnik v tožbi sicer obsežno ampak posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo toženke, a konkretno ne navaja kakršnihkoli dejanskih ali pravnih razlogov, zaradi katerih ne bi bila pravilna. Pavšalne in nekonkretizirane navedbe ne morejo biti podlaga za zaključek, da so pogoji za postopek pred ESČP izpolnjeni. Tudi neuspeh tožnika v postopku, v zvezi s katerim je vložil prošnjo za dodelitev BPP, ne more biti razlog za vložitev pritožbe na ESČP. Neuspeh prosilca v postopkih pred sodiščem prve, druge in tretje stopnje ne more biti podlaga za zaključek, da so pogoji za postopek pred ESČP izpolnjeni.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - dedovanje - nepremičnina - solastnina - razpolaganje z nepremičnino
Po ustaljeni sodni praksi trenutna nezmožnost razpolaganja s pridobljenim premoženjem na dolžnost povrnitve stroškov, ki jih je imela RS, ker je ugodila tožnikovi prošnji za BPP, ne vpliva.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predlog za dopustitev revizije - revizija - verjeten izgled za uspeh
Organ svojega zaključka o tem, da prosilec izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP, ni obrazložil z uporabo prvega (in tretjega) odstavka tega člena. Ker je ugotavljal izpolnjevanje pogojev ne le za priznanje BPP za predlog za dopustitev revizije, pač pa tudi za revizijo, bi pri presoji izpolnjevanja pogojev moral upoštevati tudi, da se revizijo lahko vloži le v tem primeru, če je na podlagi predloga za dopustitev revizije revizija dopuščena1, ter da se torej ne vlaga revizije skupaj s predlogom za dopustitev revizije.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - izboljšanje premoženjskega stanja upravičenca
Ker je toženka upoštevala pri odločitvi o vrnitvi stroškov BPP premoženje, ki pa ga je tožnica podedovala že prej, pred izdajo odločbe o dodelitvi BPP, je s tem napačno uporabila 48. člen ZBPP.
Potrebno je preveriti, kakšna je sprememba premoženjskega stanja na strani upravičenke, do katere je prišlo po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi BPP in to v enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega ji je bila dodeljena BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Tožnik za dodelitev izjemne (22. člen ZBPP) in nujne (36. člen ZBPP) BPP vedno izpolnjevati tudi objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP, po katerem mora organ za BPP preizkusiti, ali ima zadeva, v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev BPP, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati.
Presoja tožene stranke, da so v tej zadevi izpolnjeni pogoji za zavrnitev prošnje za dodelitev BPP na navedeni podlagi, temelji na bistveni ugotovitvi, da je tožnik nadzorstveno pritožbo vložil v že pravnomočno končanem pravdnem postopku, kar pa ni v skladu z namenom ZVPSBNO.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - kazenski postopek - sodba o kaznovalnem nalogu - ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - razveljavitev sodbe o kaznovalnem nalogu
Iz neprerekanega dejanskega stanja je razvidno, da je tožnica želi BPP za vložitev pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bilo ugodeno njenemu ugovoru tako, da je bila razveljavljena izrečena kazenska sankcija in da še ni zaključen kazenski postopek pred sodiščem prve stopnje, v katerem je tožnica v vlogi obdolženke. Zato je pravilna ugotovitev tožene stranke, da je nerazumna tožničina namera vložiti pritožbo zoper tak sklep sodišča prve stopnje in s tem začeti postopek pred sodiščem druge stopnje.
brezplačna pravna pomoč - prekrškovni postopek - upravni postopek - upravičenost do brezplačne pravne pomoči
V obravnavani zadevi je ne-relevantno, ali je tožnik uveljavljal BPP za sestavo in vložitev izjave v zvezi s prekrškom pred Policijsko postajo A. ali pred Finančnim uradom B. Oba sta namreč upravna organa, ki kot takšna nista pristojna za izvedbo sodnih postopkov, kar pomeni, da se pred njima ne more uresničevati pravice do sodnega varstva v smislu določil ZBPP. Tožnik tako po materialnem pravu ni upravičen do brezplačne pravne pomoči pred nobenim izmed navedenih organov.
ZBPP člen 14, 14/2. ZUPJS člen 17, 17/2, 18, 18/1, 18/1-1. ZUP člen 9, 9/1, 9/3.
pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - načelo zaslišanja stranke v postopku
Tožena stranka tožnici ni dala možnosti, da se izjavi o vrednosti nepremičnin, ki jo je tožena stranka ugotovila na podlagi podatkov Geodetske uprave RS, torej o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe. Ne drži namreč navedba tožene stranke, da je tožnico z dopisom z dne 19. 9. 2023 seznanila o vseh dejanskih ugotovitvah v postopku in ji o njih omogočila izjavo. Kot izhaja iz navedenega dopisa, je ni seznanila s svojimi ugotovitvami glede uporabne površine prve nepremičnine in posledično, kakšno vrednost in na podlagi katerih podatkov bo upoštevala pri ugotavljanju njenega materialnega položaja. Prav tako je ni seznanila s svojimi ugotovitvami glede vrednosti druge nepremičnine. Organ je dolžan pravico do izjave zagotavljati glede vseh dejstev, na katera bo oprl svojo odločbo, pri čemer ni pomembno, ali je narava teh dejstev javna ali ne. Le tako se namreč stranka lahko konkretizirano in učinkovito izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah v zadevi.
Dejstvo, da na nepremičnini obstajajo stvarne pravice tretjih oseb, tudi po presoji sodišča, ne predstavlja okoliščine, ki bi takšno nepremičnino izključevalo iz obsega premoženja, ki se upošteva pri presoji finančnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Navedeno dejstvo namreč samo po sebi tožnici ne onemogoča razpolaganja z nepremičnino, lahko pa vpliva na tržno vrednost nepremičnine, ki jo mora, upoštevajoč vsa relevantna dejstva in okoliščine ter skladno z načelom materialne resnice ugotoviti organ v postopku.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija
Pravica do dodelitve BPP namreč ni absolutna, saj se BPP lahko dodeli zgolj v primerih ter pod pogoji in merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP). ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje vlaganje prošenj za dodelitev BPP v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Kot v obrazložitvah izpodbijanih odločb pravilno pojasnjuje že toženka, se s tem preprečuje veriženje prošenj za dodelitev BPP.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila stranka v postopku izdaje izpodbijane odločbe A. A. in ne tožnik, posledično pa glede na določbo prvega odstavka 17. člena ZUS-1 tožnik nima aktivne legitimacije v tem upravnem sporu. Poleg tega v postopku z izpodbijano odločitvijo tudi ni bilo odločeno o kakšni njegovi pravici ali pravni koristi.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - obveznost vračila - uspeh stranke v postopku - povrnitev pravdnih stroškov - delitev stroškov - plačilo stroškov iz proračuna - stroški izvedenca
Tožena stranka pri odločanju o vračilu stroškov ni upoštevala niti ni navedla razlogov, zakaj naj bi tožeča stranka kljub popravnemu sklepu morala povrniti še stroške sodnega izvedenca, kolikor je na transakcijski račun tožene stranke nakazala nasprotna stranka v pravdnem postopku. Predlagateljici dokaza z izvedencem medicinske stroke sta bili namreč obe pravdni stranki, zato sta bili obe stranki tudi dolžni trpeti stroške izvedbe tega dokaza.
Z vidika naložitve obveznosti vračila stroškov brezplačne pravne pomoči tožeči stranki ne more biti relevantno, na katerega od podračunov sodišča (predujmi ali brezplačna pravna pomoč) so bila navedena sredstva nakazana, saj gre v vsakem primeru za proračunska sredstva. Ker se v nobenem primeru od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil (tretji odstavek 48. člena ZBPP), je tožena stranka napačno določila višino stroškov, ki jih je dolžna povrniti tožeča stranka.
ZBPP člen 24. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-2, 237/2-7.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obrazložitev odločbe - postopek osebnega stečaja - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, saj ni navedena pravna podlaga, ki ureja postopek revizije in postopek v zvezi z vložitvijo zahteve za varstvo zakonitosti, ter ni razvidna razlika med enim in drugim izrednim pravnim sredstvom v smislu njunega uveljavljanja zoper sklep, s katerim je sodišče pozvalo stečajno upraviteljico na odobritev tožbe, in razlogi, ki so toženo stranko privedli do zaključka, da ni pravnih sredstev v obravnavani zadevi.