brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti - objektivni pogoj - očitno nerazumna prošnja - zavrnilna sodba
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da se brezplačna pravna pomoč dodeli na način in pod pogoji, ki jih določajo 11. do 24. člen ZBPP. Prosilec za brezplačno pravno pomoč mora po teh določbah za dodelitev te pomoči kumulativno izkazati izpolnjevanje dveh kriterijev, in sicer izpolnjevanje finančno materialnega oziroma subjektivnega kriterija, in izpolnjevanje vsebinskega oziroma objektivnega kriterija. Če enega od teh dveh kriterijev ne izpolnjuje, ni upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka je v obravnavanem primeru odločila, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči (torej, da njegova prošnja očitno ni razumna) in zato izpolnjevanja subjektivnega kriterija ni presojala.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - plačilo sodne takse - verjetni zgled za uspeh
Če je predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo vložen po tem, ko se je rok za plačilo takse po nalogu za plačilo že iztekel, predlog na tak nalog ne vpliva oziroma ne zadrži njegove izvršitve. Zato bi bila tudi pritožba zoper sklep, s katerim je njegova vloga zavržena, nerazumna, saj z njo ne bi imel verjetnih izgledov za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Ni sporno, da je tožnica prošnjo za dodelitev BPP vložila za pravno svetovanje in zastopanje za vložitev tožbe v upravnem sporu v zvezi z dodelitvijo BPP. Želi namreč vložiti tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča, s katero je bila njena prošnja za dodelitev BPP zavrnjena. V takšnih ok0liščinah tožnica neutemeljeno nasprotuje uporabi 5. alineje 8. člena ZBPP. Ta namreč prav za primere, kakršen je tožničin, izrecno določa, da BPP ni mogoče dodeliti.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - napotnica - napačna opravilna številka
Tožena stranka je izdala dve odločbi z isto opravilno številko in z istim datumom, ki pa vsebujeta različna obsega dodeljene brezplačne pravne pomoči. Med odločbama je razlika v obsegu in sodniku, ki ju je izdal.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zloraba možnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči
Veriženje prošenj za BPP izpolnjuje elemente zlorabe instituta BPP, pri čemer zloraba pravice ni (ustavno)pravno varovana. Zato je skladna z Ustavo obravnavana prepoved, ki preprečuje veriženje prošenj za BPP, in sodišče ni vlagalo predlagane zahteve za presojo ustavnosti.
brezplačna pravna pomoč - obrazložitev odločbe - razžalitev - poseg v čast in dobro ime - varstvo osebnostnih pravic - civilni delikt
Tožena stranka pravilno uporabi določbo prve alineje 8. člena ZBPP, kolikor navede oziroma ugotovi, da tožnik ni izkazal, da bi imel položaj oškodovanca v kazenskih postopkih zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja. Tega niti ni zatrjeval. Materialnopravno zmotno pa je tožena stranka, sklicujoč se na omenjeno določb, navedla, da ker tožnik ni izkazal, da bi imel položaj oškodovanca v kazenskih postopkih zoper osebe, za katere zatrjuje, da so mu povzročile škodo, že na podlagi samega zakona (torej prve alineje 8. člena BPP) ni upravičen do BPP. Ta določba se na tožnikov primer namreč ne nanaša, saj je tožnik izrecno zaprosil za BPP v zvezi s civilnimi odškodninskimi zahtevki in ne "zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja". V tem smislu tudi ni neposredno uporabna izjema, ki jo določa prva alineja 8. člena ZBPP, tj., da se BPP lahko dodeli tudi zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda. Relevantna pa je navedena določba, kolikor podpira pravilno razlago 24. člena ZBPP (na kar se je prav tako sklicevala tožena stranka), saj mora tudi v skladu s to določbo prosilec za BPP, med drugim, izkazati vsaj verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek. To pa vključuje tudi verjeten izkaz pravno priznane škode.
Tožnik ne prereka ugotovitve glede verjetnega izgleda za uspeh s tožbo v zadevi I U 1830/2023, ničesar pa tudi ne pove glede izpolnjevanja finančnega pogoja. V tožbi navaja le razloge, ki se nanašajo na pravilnost uporabe pete alineje 8. člena ZBPP, čeprav to ni bila pravna podlaga za izdajo izpodbijane odločbe. Tožena stranka je to odločitev sprejela na podlagi 24. člena ZBPP, razloge zanje je prepričljivo obrazložila, sodišče pa z njimi v celoti soglaša
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožnik tudi po pozivu organa za BPP vloge ni dopolnil niti z navedbo pravne zadeve oziroma, katero obliko BPP želi oziroma za kateri sodni postopek gre, hkrati pa tudi ni predložil nobene listine, da bi bilo mogoče zadevo identificirati na tak način. Vloga tožnika zato ni bila sposobna vsebinske obravnave. Zato je organ za BPP imel podlago, da je tožnikovo vlogo, sledeč drugemu odstavku 67. člena ZUP, zavrgel.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje - pravnomočno rešena zadeva
Toženka je ugotovila, da je prošnjo tožnika za BPP v obliki svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe v zadevi I U 1072/2023 zavrnila že z odločbo Bpp 228/2023 z dne 28. 11. 2023 in odločbo Bpp 111/2023 z dne 7. 8. 2023. V obeh primerih je to storila iz razloga, ker je ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje premoženjskega pogoja iz 11. člena ZBPP. Po presoji sodišča pa je toženka na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabila določbo četrte alineje prvega odstavka 129. člena ZUP in pravilno presodila, da je treba prošnjo zavreči.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje nastali stroški
Tožnik je prošnjo za dodelitev BPP vložil 18. 7. 2023, torej po preteku rokov za vložitev predloga za dopustitev revizije in pritožbe. Na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP do BPP za dejanja, opravljena pred vložitvijo prošnje, ni upravičen do dodelitve BPP. Ker je bilo po povedanem pritožbo in predlog za dopustitev revizije mogoče pravočasno vložiti pred 18. 7. 2023, do BPP v zvezi z vložitvijo teh pravnih sredstev že iz tega razloga ni upravičen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prekrškovni postopek - zahteva za varstvo zakonitosti - pavšalne trditve
Zahtevo za varstvo zakonitosti lahko vloži (le) državni tožilec, iz drugih zakonskih določb (členi od 169 do 171 ZP-1), pa ne izhaja, da bi imel obdolženec v zvezi z vložitvijo zahteve za varstvo zakonitosti kakršnekoli pravice. Obdolženec torej nima pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, vložitve pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, pa ni mogoče šteti za uresničevanje njegove pravice do sodnega varstva. Ker je torej prosile zaprosil za dodelitev BPP za postopek, ki (še) ni sodni, tožnik v trenutku sprejema izpodbijane odločitve ni izpolnjeval pogojev za dodelitev BPP:
obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - odločanje po prostem preudarku - obrazloženost odločbe
Izpodbijana odločba je pomanjkljivo obrazložena, kar je po oceni sodišča deloma tudi posledica nepravilno uporabljena pooblastila na podlagi diskrecijske pravice. Po navedenem sodišče pritrjuje tožniku, da odločba v izpodbijanem delu ne dosega standarda obrazloženosti, da bi jo bilo mogoče preizkusiti.
Tožničina prošnja za dodelitev BPP je bila zavrnjena zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Tožnica ne izkazuje verjetnosti uspeha za dopolnitev vloge, saj je bila opozorjena, da Upravno sodišče RS ni pristojno za sojenje v premoženjsko pravnih zahtevkih za povračilo škode, oziraje na to, da je tožnica ves čas zatrjevala le okoliščine v zvezi z nastankom škode.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - priporočena oddaja na pošto - sporno dejstvo - datum oddaje pošiljke na pošto - zavrnitev tožbe
Med strankama je sporen le datum, od katerega dalje je BPP odobrena. Ni sporno, da se šteje kot dan vložitve prošnje za BPP tisti dan, ko je bila prošnja oddana na pošto kot priporočena pošiljka. Sporno pa je, kdaj je tožnica pošiljko oddala priporočeno na pošto. Ob soglasju obeh strank, da sodišče v sporu odloči na podlagi listin in brez izvedbe glavne obravnave, se sodišče strinja z ugotovitvijo toženke, da je bila prošnja za BPP oddana priporočeno na pošto na dan, kot ga je ugotovila toženka, saj je to razvidno iz ovojnice, ki je pripeta prošnji za dodelitev BPP, na kateri je potrdilo pošte, in dohodnega zaznamka sodišča na prvi strani pošte.
brezplačna pravna pomoč - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - bistvena kršitev določb postopka - spor polne jurisdikcije - meritorna odločitev - načelo ekonomičnosti - izpodbijani del dokončnega upravnega akta
Razlogi so v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotovljeni, tj. datum vložitve vloge in začetni datum upravičenosti do BPP in jim tožnica ne nasprotuje, nasprotno, jih enake uveljavlja s tožbo, čemur toženka v upravnem sporu ne nasprotuje, in jih tudi potrjujejo podatki iz upravnega spisa, zato je sodišče sledilo tožbenemu zahtevku in odločbo v izpodbijanem delu spremenilo tako, da se tožnici BPP, v nespornem, neizpodbijanem obsegu in obliki, dodeli od 17. 2. 2023 dalje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predlog za dopustitev revizije - verjeten izgled za uspeh
V tožbi tožnik le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo toženke in konkretno ne navaja kakršnihkoli dejanskih ali pravnih razlogov, zaradi katerih ne bi bila pravilna. Tožnik v tožbi ne navaja niti dejstev niti okoliščin, s katerimi bi izpodbijal dejansko stanje, kot ga je v izpodbijani odločbi ugotovila toženka in na katerem je utemeljila svojo odločitev.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - namen brezplačne pravne pomoči - predkazenski postopek - oškodovanec - sodni postopek
Tožnica ni upravičena do dodelitve brezplačne pravne pomoči za predkazenski postopek, ki poteka pred tožilstvom. Ker v fazi zbiranja obvestil, t. j. v predkazenskem postopku, še ni jasno, ali bo prišlo do kazenskega postopka, po presoji sodišča prošnji za brezplačno pravno pomoč tudi v tem delu (zaenkrat) ni moč ugoditi. V tem delu je torej zadeva nerazumna, ker je preuranjena in zato tožnica ne izpolnjuje pogoja iz 24. člena ZBPP. V kolikor bo prišlo do kazenskega postopka, pa bo imela tožnica možnost ponovno vložiti prošnjo za brezplačno pravno pomoč.
Skladno z določbo 7. člena ZUP morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem pa morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali drugim predpisom. Iz načela zaslišanja stranke (tretji odstavek 9. člena ZUP) izhaja, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - stroški odvetnika - odmera stroškov zastopanja - nagrada za študij spisa - urnina - odsotnost iz pisarne - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko
Povečanje iz določbe 7. člena OT ne vključuje priznanih nagrad, ki so časovno ovrednotene, kot sta urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne, saj bi v tem primeru prišlo do neupravičenega podvajanja nagrad. Skladno z določbo 7. člena OT se namreč povišujejo samo plačila za storitve iz posebnega dela OT, ne pa tudi postavka porabljenega časa, kot je urnina, ki ne predstavlja odvetniške storitve v smislu OT, temveč jo odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje.
ZBPP člen 13, 14, 14/1. ZUP člen 9, 146, 237, 237/2, 237/2-3.
prošnja za dodelitev BPP - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - materialni pogoj - materialni položaj - vrednost nepremičnega premoženja - stanovanje - pravica do izjave
Tožnica se je o okoliščinah izjavila šele v upravnem sporu, v katerem je očitek kršitve pravil postopka in posledično nepopolne ugotovitve dejanskega stanja utemljevala s trditvami, da je nepremičnina, ki jo je organ upošteval kot njeno premoženje, spojena z drugim stanovanjam v enotno duplex stanovanje s spodnjimi in zgornjim prostori in da v tako spojenem stanovanju živi. Tožnici med upravnim postopkom ni bila dana možnost, da se o teh dejstvih niti o s strani organa pridobljenih podatkih iz zemljiške knjige in GURS izjasni, saj je toženka odločala po skrajšanem ugotovitvenem postopku.
Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Posledično pa pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.