brezplačna pravna pomoč - odvetniške storitve - obračunavanje odvetniških storitev - neenaka obravnava - bistveno manjše plačilo za delo - obvezna razlaga odvetniške tarife - ustavna pritožba - sklep o priporu - pritožba zoper sklep o priporu
Za obravnavano zadevo relevantna določba petega odstavka 17. člena ZOdv po mnenju Vrhovnega sodišča RS, ki ga je zavzelo v sodbi X Ips 23/2022 z dne 24. 1. 2024, ni protiustavna.
prošnja za dodelitev BPP - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - očitno nerazumna zadeva - napačna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb upravnega postopka
V tem upravnem sporu je sporna pravilnost in zakonitost odločbe toženke, s katero je zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev BPP za vložitev pritožbe iz razloga, ker ta ni uspela s pritožbo na instančnem sodišču ter je zaključila, da je dodelitev BPP očitno nerazumna. Ker je toženka svojo odločitev nerazumnosti dodelitve BPP gradila le na dejstvu, da je višje sodišče zavrnilo pritožbo tožnice kot neutemeljeno, je ugotoviti, da je toženka glede na uporabljeno materialno pravno podlago to nepravilno uporabila, prav tako svoje odločitve ni ustrezno pojasnila in ni pravilno upoštevala opisano mejo očitne ne/razumnosti predloga za dodelitev BPP.
Pravni standard očitne nerazumnosti mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti ob uporabi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". Razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUPJS člen 17.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - pravica do izjave - izjava prosilca - kršitev pravil postopka
Tožnik po pooblaščencu se je na poziv toženke odzval z e-poštnim sporočilom dne 27. 12. 2023. Navedenega toženka pri sprejemu odločitve ni upoštevala, do tožnikovih navedb se niti ni opredelila. Odsotnost navedenega procesnega dejanja pa vpliva na popolnost ugotovljenega dejanskega stanja, s tem pa tudi na zakonitost odločitve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge
ZUP razlikuje med procesnim položajem, ko vloge sploh ni mogoče obravnavati, ker ne vsebuje najosnovnejših podatkov za to (67. člen ZUP) in položajem, ko je vlogo sicer mogoče obravnavati, vendar stranka ne predloži dokazov, na podlagi katerih bi se organ lahko prepričal o utemeljenosti njenega zahtevka. Določba, da organ v takem primeru postopek nadaljuje, zato smiselno pomeni, da mora organ odločiti na podlagi podatkov, ki so mu na voljo, oziroma nadaljevati ugotovitveni postopek. Organ je imel dovolj podatkov, glede na navedbo zadeve za katero tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč izvesti ugotovitveni postopek (144. in 145. člen ZUP) za dosego namena, ki ga ima ta postopek.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - upokojitev
Tožnik sicer v predlogu za povrnitev stroškov ni izrecno predlagal razrešitve oziroma spremembe odločbe zaradi upokojitve, vendar to smiselno izhaja iz predloga, zato je bila tožena stranka dolžna to dejstvo ugotoviti v ugotovitvenem postopku v skladu s 145. členom ZUP.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči pa v obseg brezplačne pravne pomoči ni bila uvrščena storitev sporočanja podatkov izvajalcev brezplačne pravne pomoči o poteku postopka službi za brezplačno pravno pomoč. Sodišče s tem v zvezi pritrjuje navedbam toženke, da tožnik tega ni opravil v okviru prosilki dodeljene brezplačne pravne pomoči, in zato toženka ni imela podlage, da tožniku prizna stroške za brezplačno pravno pomoč.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Sodišče pritrjuje odločitvi toženke, ki je tožničino prošnjo za dodelitev BPP zavrnila, ker tožnica ne izpolnjuje vsebinskega kriterija iz 24. člena ZBPP, saj je predložitev potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora, pogoj za vložitev tožbe ali drugega predloga proti državi ali državnemu organu, sicer se tožba ali drug predlog zavrže. Po sodni presoji bi morala tožnica že ob vložitvi prošnje za dodelitev BPP izkazovati pogoje iz četrtega odstavka 27. člena ZDOdv, saj bi le tako lahko izkazovala potrebo po uvedbi sodnega postopka.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - rok - prepozna tožba - fikcija vročitve
V primeru vročitve pisanja s fikcijo je za ugotovitev datuma vročitve bistven podatek, kdaj je bilo stranki v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pošti.
V primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve se šteje, da mu je bil ta vročen na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan. Fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku.
nepravdni postopek - postopek za dodelitev v vzgojo in varstvo ter določitev stikov - odvetniška tarifa - nagrada in stroški odvetnika - priglasitev in odmera odvetniških stroškov - zmotna uporaba materialnega prava
Odvetniška tarifa ob uveljavitvi oziroma začetku uporabe DZ in ZNP-1 z njima ni bika usklajena, vendar je bistveno, da je bila tožnica z odločbo z dne 20. 12. 2021 določena, da za upravičenko opravi odvetniške storitve pravnega svetovanja in zastopanja v postopku zaradi varstva in vzgoje otroka, preživljanja ter stikov, kar je tudi storila in 28.3.2022 predložila napotnico, ter nadalje, da je bilo plačilo za storitve v tovrstnih zadevah v relevantni OT specialno urejeno, čeprav umeščene med postavke za pravdni postopek. Zato je pravilno uporabiti te postavke iz tar. št. 18/2,019 in 20 OT.
Zaključek organa za BPP o zavrnitvi prošnje za BPP za postopek izvensodnega poravnavanja je napačen oziroma vsaj preuranjen, saj je sodišče v sporih zaradi plačila odškodnine, kot je spor na podlagi vložene tožbe tožnika, ki je v teku, dolžno ponuditi strankam možnost mediacije, kar pomeni, da sta bili stranki te pravdne zadeve verjetno pozvani na sodelovanje v mediaciji.
Iz obrazložitve ne izhaja konkretizirano, katere primere sodne prakse za podobne poškodbe je organ za BPP uporabil za primerjavo s poškodbami tožnika (ki so posledica škodnega dogodka z dne 31. 1. 2024), hkrati v razlogih odločbe poškodbe, ki jih je utrpel tožnik, tudi niso konkretizirano opredeljene. Navedeno je le, da je ''med drugim utrpel hude poškodbe glave''.
Tožnica tožbe kljub pravnemu pouku v izpodbijani odločbi o roku in načinu vložitve tožbe ni vložila pravočasno. Glede na to, da jo je poslala po elektronski pošti (brez kvalificiranega elektronskega podpisa) po poteku delovnega časa sodišča, jo je namreč sodišče prejelo naslednji delovni dan, torej prepozno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev - zavrženje prošnje
Pozivanje k dopolnitvi prošnje presega poziv k predložitvi tistih podatkov, ki so po določbah 66. člena ZUP in 32. člena ZBPP obvezne sestavine prošnje za dodelitev BPP. Omenjeno pozivanje lahko pomeni kvečjemu poziv stranki k dopolnitvi utemeljitve zahteve v smislu določb 140. člena ZUP, iz katerih pa jasno izhaja tudi, da če stranka takšnemu pozivu ne sledi, toženka samo zaradi tega vloge ne sme zavreči po drugem odstavku 67. člena ZUP. Po presoji sodišča je tožnikova prošnja vsebovala vse v drugem odstavku 32. člena ZBPP navedene podatke in je bila formalno popolna. Izostanek obrazložitve okoliščin nastale situacije odškodninske tožbe ne more voditi do drugačnega zaključka. Toženka tako ni imela podlage za zavrženje obravnavane prošnje za dodelitev BPP, ampak bi jo morala vsebinsko obravnavati.
ZBPP člen 14, 14/1. ZUPJS člen 17, 17/1. ZUP člen 140, 140/2.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - vrednost premoženja - vrednost nepremičnine
Toženka je ugotavljala premoženjsko stanje tožnice in se pri tem oprla na uradne podatke zemljiške knjige in GURS o lastništvu nepremičnin in njihovi vrednosti. Tožnico je z ugotovljenimi dejstvi tj. vrednostjo nepremičnega premoženja tudi seznanila in ji dala možnost, da se o njih izjavi. Tožnica ni predložila dokazov, da bi se lasninsko stanje glede nepremičnin, ki jih je toženka upoštevala, spremenilo in tudi ni uspela dokazati, da bi bila vrednost njenega deleža nepremičnine drugačna, kot izhaja iz javno dostopnih podatkov, ki jih je toženka pridobila po uradni dolžnosti.
Pri tem je potrebno upoštevati, da pristojni organ za BPP sam po uradni dolžnosti ni dolžan ugotavljati vseh okoliščin glede možnosti razpolaganja s premoženjem in dohodkom, ki sta predmet ugotavljanja v postopku. To dolžnost (glede navajanja in dokazovanja) ima lahko po naravi stvari zgolj prosilec.
brezplačna pravna pomoč - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja
Tožnik si tudi v primeru, če bi s tožbo uspel, svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati. Ne zgolj zato, ker pritožba zoper sklep I U 1245/2023 ni bila vložena, ampak tudi zato, ker je rok, v katerem bi bilo mogoče vložiti pritožbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, iztekel.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni zgled za uspeh
V obravnavanem primeru je prosilec želel spremembo dogovora, sklenjenega s sodno poravnavo, zato bi morala toženka presoditi, ali verjetno obstajajo razlogi za spremembo tega dogovora v postopku za varstvo koristi otroka (7. oddelek ZNP-1), torej ali bi imel prosilec glede na razloge, ki bi jih navedel v tem postopku verjetne izglede za uspeh in bi sodišče sledilo njegovim razlogom za spremembo tega dogovora oziroma izdajo za izdajo začasne odredbe.
Tožnik je bil večkrat, nazadnje izrecno in pravilno z dopisom Bpp 663/2023-10 z dne 17. 7. 2023, seznanjen s tem, da tožena stranka kot upoštevno premoženje šteje vseh pet nepremičnin, vključno torej z nepremičnino na parc. št. A., k.o ... in da znaša njena vrednosti po podatkih GURS 35.780,oo EUR. Te vrednosti pa tožnik v upravnem postopku ni prerekal. Res je sicer, da se je tožena stranka tako v predhodnem postopku kot v pozivu z dne 17. 7. 2023 osredotočila predvsem na ugotavljanje vrednosti stavbe na naslovu F., vendar tožniku s tem ni bilo preprečeno, da bi se o izjavil o vrednosti ostalih izrecno naštetih nepremičnin. Neutemeljen je tožbeni očitek, da bi morala tožena stranka tožnika izrecno "opozoriti", da bo kot njegovo premoženje upoštevala le še druge (ženine) nepremičnine in da vrednost teh presega premoženjski cenzus ter da bo zaradi tega prošnja zavrnjena. Tožena stranka je bila dolžna tožniku dati možnost, da se o vrednostih upoštevnih nepremičnin seznani in o tem izjavi. Ni prišlo do kršitve pravice do izjave, saj je bil tožnik pravilno in dovolj izrecno seznanjen s tem, katere nepremičnine tožena stranka šteje za upoštevne in z njihovimi ugotovljenimi vrednostmi, tožnik pa je imel možnost se o tem izjaviti, vendar se ni.
brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - materialni položaj - sprememba - pridobitev premoženja ali dohodka - zapuščinski postopek - pravica do izjave
Skladno s petim odstavkom 48. člena ZBPP obstaja dolžnost vračila sredstev brezplačne pravne pomoči le v primeru pridobitve premoženja, to je v primeru, ko je ugotovljeno, da je upravičenec na podlagi poravnave pridobil premoženje, ki ga pred tem (to je pred sklenitvijo dednega dogovora oziroma pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju) ni imel (t. i. novo premoženje), kar pomeni, da si je s pomočjo brezplačne pravne pomoči, ki jo je prejel in ki je krila tudi stroške zastopanja odvetnika pri sklepanju poravnave pred sodiščem, izboljšal svoj premoženjski položaj. Navedeno pomeni, da je premoženje upravičenca zaradi uspeha v postopku večje, kot bi bilo brez uspeha v postopku, za katerega je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč.prav
Sodišče pritrjuje tožniku, da iz izreka izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, o katerih zahtevkih tožnika je bilo s tem sklepom odločeno. Toženka je to sicer pojasnila v obrazložitvi sklepa, kar pa ne more nadomestiti ali dopolniti oziroma popraviti pomanjkljivosti izreka. V izreku bi namreč morala toženka točno navesti, kateri so tisti zahtevki, ki jih je uveljavljal tožnik, pa je zanje ocenila, da do njih ni upravičen.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - smrt stranke
Prvo tožeča stranka je opravljeno pravno dejanje, ki ga je opravila po smrti upravičenke do BPP, opravila kot pooblaščenec dediča upravičenke, ki pa ni upravičenec do BPP po odločbi toženke Bpp 2384/2018 z dne 20. 9. 2018 ter zato tudi ne more biti plačan po navedeni odločbi za opravljeno pravno dejanje.
ZS člen 83, 83/3, 83/3-9. ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZBPP člen 34, 34/4.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - nujna zadeva - sodne počitnice / poletno poslovanje - prepozna tožba
Sodišča v času poletnega poslovanja razpisujejo naroke in odločajo v nujnih zadevah; v teh zadevah procesni roki tečejo. Nujne zadeve so med drugim zadeve, za katere tako določa zakon (9. točka tretjega odstavka 83. člena ZS). Na podlagi četrtega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se zadeve v upravnem sporu po ZBPP obravnavajo kot nujne, kar pomeni, da je procesni rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času poletnega poslovanja sodišča.