brezplačna pravna pomoč - osebni stečaj - postopek osebnega stečaja - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka - odobritev tožbe - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi je bila tožnici z izpodbijanim sklepom zavržena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opravilno številko I P 21/2021. Sodišče je zato pri Okrožnem sodišču v Kranju opravilo poizvedbe in ugotovilo, da je postopek v navedeni pravdni zadevi pred Okrožnim sodiščem v Kranju tekel zaradi odškodnine za nematerialno in materialno škodo, ki bi v primeru, če bi tožnica z zahtevkom uspela, spadala v stečajno maso. To pa pomeni, da se tožnica v obravnavanem upravnem sporu, v katerem izpodbija sklep o nedodelitvi brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Kranju pod opravilno številko I P 21/2021, ne more zastopati sama.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obnova postopka - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Tožnik ne ugovarja zaključku toženke v izpodbijani odločbi, da je vložil prošnjo za dodelitev BPP za izpodbijanje odločbe Delovnega in socialnega sodišča št. Bpp 7/2024 z dne 19. 2. 2024. Ker je tožnik nesporno vložil prošnjo za dodelitev BPP v upravnem sporu zaradi izpodbijanja odločbe Delovnega in socialnega sodišča o zavrnitvi dodelitve BPP, se sodišče strinja s toženko, da je ob upoštevanju citirane določbe pete alineje 8. člena ZBPP zavrnitev njegove prošnje zakonita in pravilna.
V izreku bi namreč moral Organ za BPP točno navesti, kateri so tisti stroški nudenja brezplačne pravne pomoči, ki jih je uveljavljal tožnik, pa jih ni priznal oziroma jih je zavrnil. Organ za BPP je to sicer res pojasnil v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, kar pa ne more nadomestili ali dopolniti oziroma popraviti pomanjkljivosti izreka. Če iz obrazložitve upravne odločbe izhaja, da tožena stranka ni ugodila zahtevku stranke v celoti, mora biti to razvidno tudi v izreku odločbe, kar pa v konkretnem primeru iz izreka izpodbijanega sklepa ni razvidno.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - nepravilna uporaba materialnega zakona
Organ za brezplačno pravno pomoč, glede na povzeta materialnopravna izhodišča, nima zakonske podlage, da bi onkraj standarda očitnosti opravil podrobno in kompleksno vsebinsko analizo oziroma obrazloženo presojo (sodne) odločbe, ki jo želi prosilec izpodbiti. Pri tem je treba upoštevati tudi, da je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje z Ustavo RS zagotovljene pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS, zaradi česar je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati v skladu s načelom sorazmernosti tako, da pri tem ne pride do nedopustnega oziroma prekomernega posega v varovano pravico. Ustavno skladna razlaga določb 24. člena ZBPP je zato po presoji sodišča mogoča le ob strogem upoštevanju že opisanega standarda očitnosti. To pomeni, da organ za brezplačno pravno pomoč s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z brezplačno pravno pomoč. Zgolj navedba, da glede na zatrjevane kršitve pravic, nadaljnji potek zdravljenja po zatrjevanih kršitvah in možnost načina rešitve spora po 62. členu ZpacP, ne predstavlja obrazložitve v smislu določbe 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Toženka bi morala obrazložiti, zakaj zadeva ni pomembna za tožničin osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma zakaj pričakovani izid zadeve za tožnico ni življenjskega pomena, upoštevajoč Prošnjo.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - verjeten izgled za uspeh
Sodišče na tem mestu pojasnjuje, da pravica do brezplačne pravne pomoči ni absolutna, saj se lahko dodeli samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena tega zakona). Tudi po presoji sodišča je toženka pravilno ugotovila, da Prošnja ne izpolnjuje pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, ker tožnik vlaga Prošnjo v zadevi, ki je očitno nerazumna oziroma v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, tako da ni razumno začeti postopka oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov zastopanja - stroški odvetnika - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - stečajni postopek
Tožeča stranka je v konkretnem primeru prekoračila obseg dodeljene BPP, saj ji je bila le-ta dodeljena izrecno in določno za zastopanje v pravdnem postopku, tožeča stranka pa je priglasila stroške, ki so ji nastali v zvezi z zastopanjem pred Delovnim in socialnim sodiščem, v individualnem delovnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pravna oseba - upravičenost do brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Gospodarski subjekti ne sodijo med pravne subjekte, ki so po 10. členu ZBPP opredeljeni kot upravičenci do brezplačne pravne pomoči, razen v primeru, če bi šlo za pravno osebo, za katero bi zakon ali mednarodna pogodba določala, da je upravičena do brezplačne pravne pomoči ali v primeru, da bi bila pravna oseba organizirana kot nevladna organizacija ali združenje, ki deluje neprofitno in gre za opravljanje dejavnosti v javnem interesu.
Iz četrtega odstavka 43. člena ZBPP izhaja, da lahko pristojni organ za brezplačno pravno pomoč in upravičenec na predlog upravičenca skleneta pisni dogovor o načinu vračila, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj. Navedeno je organ pojasnil v obrazložitvi odločbe opr. št. Bpp 93/2018 z dne 19. 4. 2024, s katero je organ naložil vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči. Tožnik je bil z navedenim določilom s strani organa torej seznanjen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - postopek o prekršku - pravica do obrambe - osebne okoliščine prosilca
Pri odgovoru na vprašanje, kdaj brezplačno zastopanje po zagovorniku v prekrškovnem postopku zahtevajo interesi pravičnosti, da bo ustrezno varovana človekova pravica iz točke c) tretjega odstavka 6. člena EKČP, je treba poleg resnosti kršitev in teže zagrožene kazni upoštevati tudi kompleksnost obravnavane zadeve, v zvezi s tem pa je treba upoštevati tudi osebnostne lastnosti obdolženega (v obravnavanem primeru tožnice), ki imajo lahko vpliv na sposobnost posameznika, da sam v sodnem postopku (brez pomoči zagovornika oziroma ustrezno usposobljenega pravnega strokovnjaka) učinkovito varuje svoje pravice.
Osebne okoliščine na strani tožnice (to je njena zasvojenost ter psihomotorična upočasnjenost ter slaba artikuacija), ki lahko negativno vplivajo na njeno zmožnost, da v postopku o prekršku učinkovito varuje svoje pravice, pri odločanju o zaprošeni brezplačni pravni pomoči v nasprotju z prakso ESČP in nacionalno upravnosodno prakso niso bile upoštevane.
Pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči organ za BPP tudi ni upošteval dejstva, da grozi tožnici v postopku o prekršku globa v višini 500,00 EUR, kar lahko dodatno negativno vpliva na položaj tožnice, ki prejema nizke dohodke in se skupaj s sinom (ki ji je bil prav zaradi težav z zasvojenostjo s sklepom sodišča začasno odvzet) le stežka preživlja. Navedena okoliščina (težka finančna situacija, ki jo utegne izrek globe še dodatno poslabšati) na strani tožnice po presoji sodišča nedvomno vpliva na tožničin osebni in socialno-ekonomski položaj v smislu 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, ki bi ga moral organ pri odločanju o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči prav tako vzeti v ozir.
brezplačna pravna pomoč - očitno nerazumna zadeva - nedopustnost tožbe - sklep o nepristojnosti
Sodišče dodaja, da je enako stališče o nedopustnosti tožbe zoper sklep o nepristojnosti sprejelo tudi v zadevi III U 38/2022. Navedeno pomeni, da je o vprašanju, ki ga tožnica namerava izpodbijati s pritožbo, ustaljena sodna praksa. Sodišče se zato strinja z upravnim organom, da tožnica nima izgledov za uspeh s pritožbo.
ZBPP člen 34, 34/2. ZUP člen 67, 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - pravnomočna zavrnilna odločba - formalna pravnomočnost - nespremenjeno dejansko stanje in pravna podlaga - spremenjene okoliščine - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - poziv k dopolnitvi vloge - odprava izpodbijane odločbe - vrnitev v ponovni postopek
Toženka bi lahko tožnikovo prošnjo v predmetni zadevi zavrgla le, če bi ugotovila, da se tožnik sklicuje na enake okoliščine kot v prvi prošnji, ki jo je pravnomočno zavrnila; če pa bi ugotovila, da se sklicuje na drugačne okoliščine in prilaga dokaze, ki jih v prvem postopku ni predložil, bi morala o njegovi prošnji odločiti po vsebini, torej presoditi, ali izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP in nato njegovi vlogi ugoditi ali jo zavrniti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Ker tožnik sodne takse po plačilnem nalogu tega sodišča I U 1190/2020 z dne 28. 10. 2021 ni plačal, je FURS na predlog tega sodišča utemeljeno izdal sklep z dne 10. 8. 2022 in začel s postopkom davčne izvršbe, pri čemer je upošteval določbe 159. člena ZDavP-2, ki določa denarne prejemke, ki so izvzeti iz davčne izvršbe, ter določbe 160. člena ZDavP-2, ki določa omejitve pri davčni izvršbi (prim. drugi odstavek 2. točke izreka sklepa). V zvezi s tem je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da slabo finančno stanje ne predstavlja ovire za izdajo sklepa o davčni izvršbi, ampak v skladu z drugim odstavkom 166. člena ZDavP-2 le za njegovo izvršitev. Glede na navedeno je po presoji sodišča pravilen zaključek tožene stranke, da morebitna tožba tožnika v upravnem sporu zoper sklep FURS z dne 10. 8. 2022 nima verjetnega izgleda za uspeh in da je zato ni razumno vlagati (prvi odstavek 24. člena ZBPP).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ocena verjetnosti izgleda za uspeh - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe niso razvidni razlogi, iz katerih bi izhajalo, da je izpolnjen vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP, zato preizkus njene materialne zakonitosti ni mogoč, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
Sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod točko II. Podatki o družinskih članih, ni navedla nikogar, prav tako med postopkom ni sodelovala in na poziv upravnega organa ni odgovorila. Upravni organ je glede na pasivnost tožeče stranke, pravilno uporabil podatke pridobljene iz uradnih evidenc, in sicer v višini kot izhaja iz uradnih evidenc.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za brezplačno pravno pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zahteva za varstvo zakonitosti
Zgolj dejstvo, da je tožnik pripravil osnutek zahteve za varstvo zakonitosti, še ne pomeni, da je s tem avtomatično upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči, pač pa bi bil do le-te upravičen, če bi bila njegova zahteva (prošnja) razumna.
V obravnavani zadevi je tožnica prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložila v zvezi s postopkom priznanja tuje odločbe. Overjen prevod tuje sodne odločbe predstavlja predmet obravnavanja v postopku priznanja. Toženka je zato neutemeljeno in brez pravne podlage tožnici zavrnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v delu, ki se nanaša na stroške prevoda tuje sodne odločbe, za priznanje katere je tožnica sprožila postopek.
brezplačna pravna pomoč - obrazložena vloga - obresti - nagrada odvetnika
Tožena stranka je prvič odločila z odločbo z dne 17. 3. 2021, ko je še veljala določba petega odstavka 17. člena ZOdv, po kateri so odvetniki za izvajanje brezplačne pravne pomoči bili upravičeni do izplačila polovičnega zneska odvetniških točk in znesek dne 22. 4. 2021 tudi izplačala, drugič pa je o zadevi odločila z izpodbijanim sklepom z dne 17. 7. 2023, ko ta odstavek več ni veljal. Vendar pa načeli zakonitosti in enakosti pred zakonom zahtevata, da se v ponovljenem ali obnovljenem postopku uporabi materialni predpis, ki je veljal v času prvega odločanja.4 Tako je po presoji sodišča tožena stranka pravilno odločila in uporabila peti odstavek 17. člena ZOdv, kot je veljal v času prvega odločanja o priglašenih stroških.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni kriterij - dokaz z zaslišanjem prič - vnaprejšnja dokazna ocena
Tožena stranka je predlagano zaslišanje tožnice in njenega partnerja zavrnila kot nepotrebno, ker je menila, da bi izjavila to, kar je zanju ugodneje, za zasledovanje svoje koristi, čeprav to ne odraža dejanskega stanja. Takšna splošna vnaprejšnja dokazna ocena po mnenju sodišča nasprotuje načelu proste presoje dokazov in ni dopustni razlog za zavrnitev predlaganega dokaza (konkretno predlaganega zaslišanja tožnice in njenega partnerja) ter predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - umik tožbe - obrazložitev odločbe
Izpodbijana odločba ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti, pomanjkljiva obrazložitev pa omejuje učinkovito varstvo pravic strank v postopku. Tožena stranka namreč v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni zadostno pojasnila razlogov, zaradi katerih meni, da je tožnica tožbo v isti zadevi že umaknila.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj za brezplačno pravno pomoč - kazenski postopek - oškodovanec - mladoletni oškodovanec - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost
Sodišče po uradni dolžnosti mladoletnemu oškodovancu žrtvi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljovist postavi pooblaščenca izmed odvetnikov zgolj takrat, če pooblaščenca še nima, kar pa ne pomeni, da si v takem primeru mladoletni oškodovanec pooblaščenca nima pravice izbrati sam in za to zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vsaj do trenutka prihoda pred sodišče na zaslišanje, vse v luči zaščite njegove integritete in priprave na zaslišanje.