Glede na to, da je toženka ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, ni bilo potrebe po presoji okoliščin iz 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP (pogoj, da je zadeva življenjskega pomena za prosilca in njegovo družino). Pogoj pomembnosti zadeve za tožnika kot kriterij za dodelitev BPP in pogoj verjetnega uspeha morata, glede na vsebino zakonske določbe prvega odstavka 24. člena ZBPP, biti podana kumulativno, zato toženki potem, ko je ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, okoliščin iz 2. alineje istega odstavka ni bilo potrebno presojati.
Pravni interes za upravni spor je podan, če bi morebitni uspeh s tožbo pomenil za tožnika določeno pravno korist v smislu, da lahko privede do izboljšanja njegovega pravnega položaja, to je položaja, o katerem je bilo odločeno z izpodbijanim upravnim aktom. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.
Utemeljeni so tožbeni ugovori, da je obrazložitev izpodbijane odločbe glede presoje objektivnega (vsebinskega) pogoja za dodelitev BPP, kot je predpisan v 24. členu ZBPP, bistveno pomanjkljiva in zato odločbe ni mogoče preizkusiti.
Iz izpodbijane odločbe namreč izhaja le, da organ za BPP ugotavlja, da ''zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno, da ga v prekrškovnem postopku (v postopku sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo) zastopa odvetnik. Hkrati je zadeva pomembna tudi za prosilcev osebni in socialno-ekonomski položaj ter je zanj življenjskega pomena. Ker prosilec nima pravnega znanja, je pomembno, da ga v postopku zastopa odvetnik, ki bo lahko učinkoviteje zastopal njegove pravice in pravne koristi, ki jih ima v navedeni prekrškovni zadevi.''
Utemeljene so tožbene navedbe o tem, da je toženka zmotno uporabila določbo prve alineje 8. člena ZBPP in da ni pravilno in popolno ugotovila ne obrazložila okoliščin, vsled katerih je mogoče skladno s to določbo dodeliti BPP. Prva alineja 8. člena ZBPP določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda. Iz navedene določbe izhaja, da mora prosilec za BPP ne le zatrjevati, pač pa tudi s stopnjo verjetnosti dokazati, da mu je s kaznivim dejanjem žaljive obdolžitve nastala pravno priznana škoda.
Prav tako so utemeljene navedbe tožnice, da imajo vse izpodbijane odločbe zelo skope razloge glede t.i. objektivnega (vsebinskega) pogoja, ki mora biti podan za dodelitev BPP, oziroma teh razlogov sploh nimajo. Ker v nobeni od izpodbijanih odločb toženka ni navedla, kakšno je konkretno protipravno ravnanje, ki se očita obdolžencem, iz njih ni razvidno, na podlagi česa je zaključila, da naj bi šlo v obravnavnih zadevah za razumne zadeve oziroma da ima stranka z interesom v vseh kazenskih zadevah verjetne izglede za uspeh. Iz istega razloga iz izpodbijanih odločb tudi ni razvidno, na kakšni podlagi je toženka zaključila, da je vsaka od zadev pomembna za osebni in socialno-ekonomski položaj stranke z interesom oziroma da je zanjo pričakovani izid zadeve življenjskega pomena.
Tožnica neutemeljeno izpodbija ugotovitve v izpodbijani odločbi, da stranka z interesom izpolnjuje subjektivni oziroma finančni pogoj za dodelitev redne BPP. Toženka je pri ugotavljanju izpolnjevanja materialnih kriterijev za dodelitev BPP stranki z interesom ravnala skladno z določbo prvega odstavka 20. člena ZBPP, po kateri materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja strokovna služba za BPP, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
Toženka pa je tudi pravilno ugotovila, da je za dodelitev redne BPP izpolnjen objektivni kriterij iz 24. člena ZBPP. Za presojo pogojev iz 24. člena ZBPP je v tej zadevi ključno, da stranka z interesom nastopa kot obdolženec v kazenskem postopku, in da se ji očita storitev kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena zaporna kazen do treh let. Po stališču Vrhovnega sodišča je v kazenskih postopkih pravica do BPP posebej varovana v povezavi s pravico do obrambe po 29. členu Ustave in 6. členu EKČP, saj je obdolženec v kazenskem postopku v posebej zahtevnem položaju.