brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - bistveno manjše plačilo za delo - neenaka obravnava - odvetniška tarifa - določnost izreka
Sodišče ugotavlja, da iz izreka izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, o čem je bilo v zadevi sploh odločeno, ter presoditi, ali je takšna odločitev zakonita, posledično pa tudi ugotoviti, katera odločitev postane dokončna in pravnomočna. Toženka je to sicer pojasnila v obrazložitvi sklepa, kar pa ne more nadomestiti ali dopolniti oziroma popraviti pomanjkljivosti izreka.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - bistveno manjše plačilo za delo - neenaka obravnava - zmotna uporaba materialnega prava - nadaljevano kaznivo dejanje - odvetniška storitev - vrednost storitve po Odvetniški tarifi
Po določbi drugega odstavka 7. člena OT (veljavnega v času izdaje izpodbijanega sklepa; sedaj enako določa tretji odstavek te zakonske določbe), se za zagovarjanje obdolženca v kazenskem postopku skupna vrednost storitve za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje zviša za 25 %, vendar največ za 100 %. Citirana določba ne govori o zvišanju skupne vrednosti storitve za drugo in vsako nadaljnje kaznivo dejanje, kot to pojasnjuje tožnik, ampak predvideva zvišanje skupne vrednosti storitve v predpisanem odstotku za zagovarjanje obdolženca za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje. Po presoji sodišča je treba navedeno določbo razumeti tako, da se kot drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje šteje dejanje, za katerega so v obtožnici podani elementi, ki ga krajevno in časovno opredeljujejo kot samostojno (tudi izvršitveno) dejanje in ki se samostojno tudi dokazuje.
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-5.
brezplačna pravna pomoč - zanemarljive posledice izpodbijanega upravnega akta - zavrženje tožbe - pomembno pravno vprašanje - stroški in nagrada odvetnika - materialni stroški
V sodni praksi je zavzeto stališče, da se omejitev višine priznanih stroškov iz petega odstavka 17. člena ZOdv, na kateri je svojo odločitev utemeljil Organ za BPP, nanaša le na plačilo za delo odvetnika po tarifi kot posebnem delu OT, ne pa tudi na povračilo materialnih stroškov iz 11. člena OT, ki so bili potrebni za izvršitev dela.
Ker znaša znesek, ki tožniku z izpodbijanim sklepom neupravičeno ni bil priznan, skupaj le 0,73 EUR, je očitno, da ima sklep o odmeri stroškov v izpodbijanem delu za tožnika le zanemarljive posledice (to je finančno prikrajšanje v višini zgolj nekaj deset centov), v zadevi pa tudi ne gre za rešitev pomembnega pravnega vprašanja, saj je sodna praksa na vprašanje priznavanja materialnih stroškov z vidika uporabe petega odstavka 17. člena ZOdv, ki ni novo, v več zadevah že odgovorila. Ugotovitev, da izpodbijani akt za tožnika nima posledic oziroma da so te zanemarljive, v primeru, ko ne gre za rešitev pomembnega pravnega vprašanja, predstavlja v fazi predhodnega preizkusa tožbe razlog za zavrženje tožbe po 5. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, po vročitvi tožbe toženki in po vsebinski obravnavi zadeve pa je ta ugotovitev po prvi alineji drugega odstavka 63. člena ZUS-1 razlog za zavrnitev tožbe.
V postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči se lahko zahteva za izdajo dodelitve brezplačne pravne pomoči zavrne iz razloga očitnosti, torej nečesa, kar je spoznavno že na prvi pogled. Z izpodbijano odločbo pa se je tožena stranka, spustila v vsebino presoje in utemeljenost morebitno vložene pritožbe zoper izdani sklep, do katere ima vlagatelj kot predlagatelj obnove pravico. Pri navedenem je tožena stranka odločala že o vsebini zadeve, torej tudi o morebitnem uspehu/neuspehu tožnika kot vlagatelja zahteve in domnevnega oškodovanca, kar pa je več kot dopušča presoja razumnosti oziroma nerazumnosti, saj mora biti morebitna nerazumnost prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči razpoznavna in očitna že na prvi pogled (npr. zamuda rokov in podobno).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
V obravnavani zadevi je nesporno, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP prav za vložitev upravnega spora zaradi dodelitve BPP, natančneje za vložitev tožbe zoper sklep, s katerim je organ za BPP zavrgel njegov predlog za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev zahtevka za odlog izvršbe. Glede na to sodišče pritrjuje ugotovitvi toženke, da v konkretni zadevi peta alineja 8. člena ZBPP dodelitev BPP tožniku ne omogoča.
brezplačna pravna pomoč - odvetniški stroški - bistveno manjše plačilo za delo - neenaka obravnava - odvetniška tarifa - obvezna razlaga odvetniške tarife - nevezanost sodišča
Za obravnavano zadevo relevantna določba petega odstavka 17. člena ZOdv po mnenju sodišča ni protiustavna.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred dnevom vložitve prošnje nastali stroški
Brezplačna pravna pomoč se lahko dodeli le za tista dejanja pravne pomoči, ki so bila opravljena vsaj dan kasneje, kot je bila vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč.
Odločitev o sodni poravnavi je končna odločitev, in s tem izvršljiv dogovor pravdnih strank o celotni sporni zadevi, kar pa predmetna delna sodna poravnava ni. Vsakršen dogovor imenovan delna sodna poravnava (ali začasna sodna poravnava, ki je v tovrstnih družinskih zadevah tudi zelo pogosta), še ne pomeni končne in celovite rešitve sporne zadeve. Odvetniku zato ni mogoče priznati stroškov za opravljeno delo, ki po svoji naravi ne pomenijo končnega dogovora o celotni zadevi. Na ta način bi namreč prišlo do neupravičenega podvjajanja priznanih stroškov.
brezplačna pravna pomoč - očitno nerazumna prošnja - verjeten izgled za uspeh - zavrnilna sodba
Odločitev tožene stranke, da niso izpolnjeni pogoji za ugoditev prošnji za dodelitev BPP za vložitev ustavne pritožbe zoper sklep tega sodišča I U 1077/2023-12 z dne 28. 8. 2023, temelji na bistveni ugotovitvi, da tožnik v upravnem postopku ni zatrjeval, da je v zadevi I U 1077/2023 izčrpal vsa pravna sredstva, poleg tega pa je tožena stranka z vpogledom v U vpisnik tega sodišča ugotovila, da tožnik do dne izdaje izpodbijane odločbe zoper sklep I U 1077/2023-12 z dne 28. 8. 2023 ni vložil nobenega pravnega sredstva. Glede na to je tožena stranka utemeljeno zaključila, da je prošnja za BPP za vložitev ustavne pritožbe zoper sklep tega sodišča I U 1077/2023-12 z dne 28. 8. 2023 očitno nerazumna.
Pravilna pa je tudi ugotovitev tožene stranke v izpodbijani odločbi, da pogoji iz 24. člena ZBPP niso izpolnjeni tudi glede prošnje za dodelitev BPP za vložitev pobude za oceno ustavnosti drugega odstavka 22. člena ZUS-1. Ustavno sodišče je namreč z odločbo U-I-69/07-36 z dne 4. 12. 2008 že odločilo, da drugi stavek drugega odstavka 22. člena ZUS-1 v delu, ki se nanaša na pritožbo, ni v neskladju z Ustavo. Upoštevaje navedeno, vložitev ponovne pobude za oceno ustavnosti te določbe nima verjetnih izgledov za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zmotna uporaba materialnega prava
Če gre zgolj za upravni spor zaradi dodelitve BPP, to samo po sebi še ne pomeni, da pride v poštev peta alineja prvega odstavka 8. člen ZBPP.
V obravnavani zadevi namreč ne gre za veriženje upravnih sporov zaradi dodelitve BPP, saj je tožnik prosil za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča, s katerim je sodišče zavrglo njegovo pritožbo zoper sklep istega sodišča o zavrženju tožbe, ker jo je tožnik vložil na napačni pravni podlagi. To pomeni, da v konkretnem primeru ne gre za veriženje vlog zaradi nedodelitve BPP.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - obseg dodeljene pravne pomoči - stroški odvetnika - predlog državnega tožilca za odreditev pripora - odgovor na predlog državnega tožilca - nagrada za posvet s stranko - nagrada za postopek s pritožbo
Predlog pristojnega tožilca za odreditev pripora zoper obdolženca po naravi stvari ni pravno sredstvo (le-to je namreč predvideno zoper sklep o odreditvi pripora), zato ni utemeljeno stališče tožnika, da bi morali odgovor na tovrstni predlog enačiti z odgovorom na mnenje tožilca ali celo kot samostojno pravno sredstvo, temveč je po presoji sodišča tožena stranka pravilno priznala nagrado za obrazloženo vlogo.
Upravičencu se za vložitev pravnih sredstev v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora ne odobri brezplačna pravna pomoč za vsako posamezno pravno sredstvo posebej, saj le-te spadajo v okvir odobrene brezplačne pravne pomoči za zastopanje na prvi stopnji kazenskega postopka.
Določbo tretjega odstavka 7. člena OT je treba tolmačiti tako, da je vsako nadaljnje očitano dejanje treba šteti kot dejanje, za katerega so v obtožnici podani elementi, ki ga krajevno in časovno opredeljujejo kot samostojno dejanje in se ga tkao tudi dokazuje. Navedeno pa pomeni, da mora zagovornik obdolženca pripraviti za obrambo posebej za vsako od dejanj, ki tvorijo nadaljevano kaznivo dejanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč
Organ za BPP zavrnitev tožničine prošnje za BPP utemeljuje tudi z razlogovanjem, da je tožnica kot oškodovanka glede na podatke kazenskega spisa sposobna sama pojasniti dejansko stanje (kar utemeljuje z navedbami, da je tožnica podala podroben opis dejanskega stanja na policiji ter zaprosila za podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja). Ti razlogi organa za BPP pa, glede na to, da je tožnica prosila za BPP tudi za sestavo in vložitev premoženjskopravnega zahtevka, upoštevajoč stališča iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, X Ips 19/2022 z dne 1. 2. 2022 (na katero se sicer sklicuje tudi toženka v odgovoru na tožbo) po presoji sodišča ne zadoščajo za utemeljitev zavrnitve prošnje za BPP v tem delu.
brezplačna pravna pomoč - osebni stečaj - postopek osebnega stečaja - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka - odobritev tožbe - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi je bila tožnici z izpodbijanim sklepom zavržena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opravilno številko I P 21/2021. Sodišče je zato pri Okrožnem sodišču v Kranju opravilo poizvedbe in ugotovilo, da je postopek v navedeni pravdni zadevi pred Okrožnim sodiščem v Kranju tekel zaradi odškodnine za nematerialno in materialno škodo, ki bi v primeru, če bi tožnica z zahtevkom uspela, spadala v stečajno maso. To pa pomeni, da se tožnica v obravnavanem upravnem sporu, v katerem izpodbija sklep o nedodelitvi brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Kranju pod opravilno številko I P 21/2021, ne more zastopati sama.
V izreku bi namreč moral Organ za BPP točno navesti, kateri so tisti stroški nudenja brezplačne pravne pomoči, ki jih je uveljavljal tožnik, pa jih ni priznal oziroma jih je zavrnil. Organ za BPP je to sicer res pojasnil v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, kar pa ne more nadomestili ali dopolniti oziroma popraviti pomanjkljivosti izreka. Če iz obrazložitve upravne odločbe izhaja, da tožena stranka ni ugodila zahtevku stranke v celoti, mora biti to razvidno tudi v izreku odločbe, kar pa v konkretnem primeru iz izreka izpodbijanega sklepa ni razvidno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obnova postopka - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Tožnik ne ugovarja zaključku toženke v izpodbijani odločbi, da je vložil prošnjo za dodelitev BPP za izpodbijanje odločbe Delovnega in socialnega sodišča št. Bpp 7/2024 z dne 19. 2. 2024. Ker je tožnik nesporno vložil prošnjo za dodelitev BPP v upravnem sporu zaradi izpodbijanja odločbe Delovnega in socialnega sodišča o zavrnitvi dodelitve BPP, se sodišče strinja s toženko, da je ob upoštevanju citirane določbe pete alineje 8. člena ZBPP zavrnitev njegove prošnje zakonita in pravilna.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - nepravilna uporaba materialnega zakona
Organ za brezplačno pravno pomoč, glede na povzeta materialnopravna izhodišča, nima zakonske podlage, da bi onkraj standarda očitnosti opravil podrobno in kompleksno vsebinsko analizo oziroma obrazloženo presojo (sodne) odločbe, ki jo želi prosilec izpodbiti. Pri tem je treba upoštevati tudi, da je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje z Ustavo RS zagotovljene pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS, zaradi česar je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati v skladu s načelom sorazmernosti tako, da pri tem ne pride do nedopustnega oziroma prekomernega posega v varovano pravico. Ustavno skladna razlaga določb 24. člena ZBPP je zato po presoji sodišča mogoča le ob strogem upoštevanju že opisanega standarda očitnosti. To pomeni, da organ za brezplačno pravno pomoč s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z brezplačno pravno pomoč. Zgolj navedba, da glede na zatrjevane kršitve pravic, nadaljnji potek zdravljenja po zatrjevanih kršitvah in možnost načina rešitve spora po 62. členu ZpacP, ne predstavlja obrazložitve v smislu določbe 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Toženka bi morala obrazložiti, zakaj zadeva ni pomembna za tožničin osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma zakaj pričakovani izid zadeve za tožnico ni življenjskega pomena, upoštevajoč Prošnjo.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov zastopanja - stroški odvetnika - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - stečajni postopek
Tožeča stranka je v konkretnem primeru prekoračila obseg dodeljene BPP, saj ji je bila le-ta dodeljena izrecno in določno za zastopanje v pravdnem postopku, tožeča stranka pa je priglasila stroške, ki so ji nastali v zvezi z zastopanjem pred Delovnim in socialnim sodiščem, v individualnem delovnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - verjeten izgled za uspeh
Sodišče na tem mestu pojasnjuje, da pravica do brezplačne pravne pomoči ni absolutna, saj se lahko dodeli samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena tega zakona). Tudi po presoji sodišča je toženka pravilno ugotovila, da Prošnja ne izpolnjuje pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, ker tožnik vlaga Prošnjo v zadevi, ki je očitno nerazumna oziroma v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, tako da ni razumno začeti postopka oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.
brezplačna pravna pomoč - pravna oseba - upravičenost do brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Gospodarski subjekti ne sodijo med pravne subjekte, ki so po 10. členu ZBPP opredeljeni kot upravičenci do brezplačne pravne pomoči, razen v primeru, če bi šlo za pravno osebo, za katero bi zakon ali mednarodna pogodba določala, da je upravičena do brezplačne pravne pomoči ali v primeru, da bi bila pravna oseba organizirana kot nevladna organizacija ali združenje, ki deluje neprofitno in gre za opravljanje dejavnosti v javnem interesu.