brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zloraba možnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči - objava popravka po ZMed
Z izrazom popravek v skladu s četrtim odstavkom 26. člena ZMed ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oz. popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje oz. prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.
ZUP člen 67, 67/1, 67/1-2, 67/1-3. ZBPP člen 34, 34/2
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči - zastopanje - mediacija - datum - očitna napaka v datumu
Pri priglasitvi nagrade je šlo za očitno pisno pomoto pri zapisu dneva dejansko izvedenega mediacijskega naroka, ki bi jo po oceni sodišča tožena stranka lahko ugotovila že po uradni presoji.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - rok - stranka v postopku
Da bi lahko prvo tožeča stranka za uveljavljanje svojih pravic v pravdi dobila brezplačno pravno pomoč, bi morala vsaj verjetno izkazati pogoje za obnovo postopka. Kot ugotavlja organ za brezplačno pravno pomoč, katerega ugotovitve povzema tudi sodišče, pa obstoja teh pogojev ni izkazala, saj kot razlog za obnovo navaja le nepristranskost sodnika, ker ni zaslišal ene izmed predlaganih prič, in neresnične izjave upnika tekom glavne obravnave, navedena razloga pa nikakor ne spadata pod katerega od enajstih razlogov za obnovo postopka, ki jih ZPP našteva v 394. členu.
Obseg zastopanja iz odločbe BPP je jasen in nedvoumen, in sicer, da je odobreno zastopanje zgolj v obsegu sestave in vložitve tožbe, s sodbo sodišča v pravdni zadevi zastopanja ni mogoče razširiti.
brezplačna pravna pomoč - kriteriji za odobritev brezplačne pravne pomoči - objektivni kriterij - poseg v lastninsko pravico
S posegom v lastninsko pravico gre tudi za premoženjski interes, ki praviloma pomeni, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni oziroma socialnoekonomski položaj. Tožnik v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni bil pozvan, da se o tem izjavi, je pa to storil v tožbi, kjer je razloge za vložitev tožbe še podrobneje opisal.
Organ za brezplačno pravno pomoč je pravilno ugotovil, da je tožnikova žena lastnica nepremičnin katerih znesek presega 18.852,00 EUR, zato tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - solastništvo - hipoteka - delni uspeh v postopku - sodna poravnava - skupno premoženje zakoncev
V postopku, ki je tekel, je tožeča stranka pridobila premoženje, s katerim lahko zdaj formalno pravno razpolaga. Ker je po postopku postala zemljiškoknjižna lastnica, s sodbo ugotovljen solastninski delež predstavlja pridobljeno premoženje v smislu 48. člena ZBPP. Na to ne vpliva, da gre za solastninski delež na skupnem premoženju.
brezplačna pravna pomoč - izpolnjevanje pogojev za priznanje brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastništvo nepremičnin
Obremenitve nepremičnin, ne predstavljajo zakonske izjeme ob ugotavljanju materialnih pogojev za priznanje pravice do brezplačne pravne pomoči, zato se ne morejo upoštevati.
brezplačna pravna pomoč - izvršilni postopek - povrnitev stroškov iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - materialni položaj
Tudi, kolikor je tožnica bila primorana vložiti izvršbo za dolžni znesek, je to vložila na podlagi izvršilnega naslova, sodbe, za katero ji je bila dodeljena BPP. Ugovor, da je premoženje pridobila v izvršilnem postopku, za katerega ni imela odobrene BPP, in torej ne v pravdnem postopku za katerega ji je bila odobrena, ne vzdrži presoje. Dejstvo izvršilnega postopka, v posledici katerega je bila sklenjena izvensodna poravnava, ne pomeni, da tožnica ni pridobila premoženja v postopku, za katerega ji je bila dodeljena BPP, torej v postopku, v katerem je pridobila izvršilni naslov za tek izvršilnega postopka. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi morala toženka sredstva iz izvensodne poravnave upoštevati v smislu spremenjenega materialnega položaja tožnice iz 49. člena ZBPP. Neposredna obveznost tožnice na podlagi dodeljene BPP, da poravna razliko med stroški, izhaja iz prvega odstavka 48. člena ZBPP. Določba petega odstavka 48. člena ZBPP se nanaša na primere, ko se stranke poravnajo v postopkih, za katere jim je bila BPP dodeljena.
Kaznivi dejanji zlorabe uradnega položaja po 257. členu KZ-1 in nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1, na kateri se sklicuje tožnica, je mogoče storiti le z naklepom, tega pa tožnica ni izkazala niti zatrjevala in s tem tudi ni izkazala obstoja ničnostnega razloga po 2. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - novi dokazi - obnova postopka
Po mnenju sodišča pogoj, da je podan verjetni izgled za uspeh ni izkazan. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj tožnik v obnovi postopka ne more pričakovati uspeha za oprostilno sodbo, saj ne gre za takšne nove dokaze, ki bi ob upoštevanju že izvedenih dokazov utegnili povzročiti njegovo oprostitev. V zadevi je tudi odločalo Vrhovno sodišče RS, ki je s sodbo zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti in se opredelilo do spornih dokazov.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/5, 26, 26/1, 26/1-1
brezplačna pravna pomoč - preklic pogojne obsodbe - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti - pravna in dejanska vprašanja - zagovornik
V obravnavanem primeru je ocena tožene stranke, da je tožeči stranki postopek znan, ker naj bi ji bil rok za izpolnitev posebnega pogoja že enkrat podaljšan in da ne gre za reševanje pravnih vprašanj ter zato ne potrebuje zagovornika, napačna. Postavitev zagovornika obsojencu, ki ga zaradi gmotnega položaja ne more sam najeti in mu je potrebno zagotoviti enak položaj, kot obsojencu, ki tovrstnih gmotnih težav nima, terja po presoji sodišča že sama okoliščina, da mu je v postopku mogoče izreči zaporno kazen.
dodelitev brezplačne pravno pomoči - odločanje o stroških postopka - pred vložitvijo prošnje opravljena dejanja pravne pomoči
Tožnik je pritožbo zoper sklep, za katerega zaproša za brezplačno pravno pomoč, vložil 22. 10. 2018, prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa je vložil šele v januarju 2019. Brezplačna pravna pomoč lahko obsega le dejanja, opravljena po dnevu vložitve prošnje. Prošnja tožnika za brezplačno pravno pomoč je prepozna in zato neutemeljena.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - obrazložitev sklepa - preizkus pravilne uporabe materialnega prava - pomanjkljiva obrazložitev
Za preizkus materialne zakonitosti je predvsem potrebno, da so navedeni materialni predpisi ter njihove določbe, na katere je odločitev oprta, ter da je dejansko stanje opisano v materialnopravno bistvenih točkah. Navedene vsebine pa obrazložitev izpodbijanega sklepa nima. V obrazložitvi sklepa se organ opira zgolj na (logično) sklepanje o upravičenosti Republike Slovenije (proračuna) do vračila sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči (BPP), ker je bila tožnica upravičena do storitev BPP v sodnem (izvršilnem) postopku, ter da zato pripadajo vsi stroški, odmerjeni v navedenem sodnem postopku, proračunu. To pa za preizkus materialne zakonitosti izpodbijanega sklepa ne zadostuje.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - nerazumljiva vloga - zavrženje vloge - obnova postopka - individualni delovni spor
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnica na poziv tožene stranke na dopolnitev vloge sicer odgovorila, vendar pa vloge v celoti ni dopolnila tako, kot ji je bilo naloženo, saj ni navedla okoliščin ter razlogov, zaradi katerih meni, da bi na podlagi novega dejstva oziroma dokaza morala biti zanjo ugodnejša odločitev sodišča, navedena dejstva in dokazi pa so odločilni za ugotovitev, ali je zadeva razumna. Neutemeljen je tudi tožbeni očitek, da je organ za brezplačno pravno pomoč vsebinsko odločal o sami obnovi. Tožena stranka je odločala zgolj o tem, ali podatki iz prošnje zadostujejo za oceno, ali bi imela v primeru vložitve obnove tožnica izgled za uspeh in ker vloga ni bila ustrezno dopolnjena, je vsebinsko niti ni bilo možno obravnavati in tožena stranka ni mogla ravnati drugače, kot da je vlogo zavrgla.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna vloga - upravičenost do dodelitve brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni rok
Prosilec mora v predlogu sam navesti želeno vrsto, obliko in obseg BPP ter pravno zadevo, v kateri želi BPP, sicer je vloga nepopolna, in jo je treba dopolniti v skladu z določbami ZUP. Ni dolžnost tožene stranke, da iz podatkov spisa ugotavlja, katero vrsto, obliko in obseg BPP bi lahko prosilec glede na stanje zadeve zahteval. Iz prvega odstavka 67. člena ZUP izhaja, da se ta člen nanaša zgolj na vprašanja pravočasnosti tistih vlog, ki so vezana na procesne roke, to je na roke, ki so določeni za procesna dejanja v postopku (99. člen ZUP), ne pa tudi na ostale vloge, katerih vložitev je vezana na materialne roke.
brezplačna pravna pomoč - sodno varstvo - Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) - preuranjena zahteva - izčrpanje domačih pravnih sredstev
Za ponovno zastopanje se šteje svetovanje in zastopanje v postopkih pred domačimi in mednarodnimi sodišči ter institucijami, ustanovljenimi za izvedensodno poravnavanje sporov.
davčna izvršba - brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - subrogacija terjatve v korist države - dolžnost države terjati
Po določbah ZBPP, terjatev stranke - upravičenca do BPP proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova BPP po tem zakonu, na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka (prvi odstavek 46. člena ZBPP). S prehodom terjatve novi upnik vstopi v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke - upravičenca do BPP kot upnika. Predlog za izterjavo terjatev izvrši na predlog državnega pravobranilstva pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/1, 14, 14/2. ZUP člen 9, 144, 146
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - absolutna bistvena kršitev določb postopka - načelo zaslišanja stranke v postopku
Toženka je po prejemu tožničine prošnje in (očitni) presoji, da je ta popolna (saj ni zahtevala njene dopolnitve), pridobila potrebne podatke iz obstoječih zbirk podatkov in na njihovi podlagi odločila o tožničini prošnji. V obravnavani zadevi torej ni odločala v skrajšanem ugotovitvenem postopku, temveč v posebnem ugotovitvenem postopku. Ker pa je odločala v posebnem ugotovitvenem postopku, je bila pred izdajo odločbe dolžna upoštevati načelo kontradiktornosti oziroma načelo zaslišanja stranke in dati tožnici kot prosilki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.
brezplačna pravna pomoč - stroški brezplačne pravne pomoči - odmera stroškov - rok za vrnitev napotnice - kdaj je storitev opravljena - mediacija - poravnava
Ko je brezplačna pravna pomoč dodeljena za pravdni postopek na prvi stopnji, se za zadnjo storitev šteje, ko stranka prejme sodbo sodišča prve stopnje, torej v obravnavanem primeru, ko je tožnik kot pooblaščenec stranke prejel izdatek poravnave.