ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZBPP člen 30, 30/9, 37, 37/2, 37/2-1.
brezplačna pravna pomoč - ponovno odločanje o isti stvari - razrešitev odvetnika - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
O dodelitvi brezplačne pravne pomoči tožniku je bilo že dokončno in pravnomočno odločeno, zato ponovno odločanje v pravnomočno rešeni stvari ni dopustno (ne bis in idem). V kolikor tožnik želi spremembo izvajalca brezplačne pravne pomoči lahko, kot je to pravilno v obrazložitvi sklepa o zavrženju navedla toženka, vloži predlog za razrešitev odvetnika, ne more pa z novo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zahtevati ponovne (druge) odobritve brezplačne pravne pomoči za isti pravdni postopek.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - predlog za odlog izvršbe - očitno nerazumna zadeva
Ureditev v 4. alineji prvega odstavka 8. člena ZBPP za izvršilni postopek specialno določa, da za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne morejo zaprositi tisti prosilci, ki so dolžniki v postopku izvršbe, ki teče na podlagi izvršilnega naslova po določbah ZIZ. To pomeni, da se tožniku, ki je dolžnik v izvršilnem postopku, ne dodeli brezplačna pravna pomoč, razen ob izpolnitvi pogoja, ki je, da izkaže verjeten obstoj ugovornega razloga, ki preprečuje izvršbo, ne glede na to, ali je dodelitev brezplačne pravne pomoči uveljavljal v ugovornem ali pritožbenem delu izvršilnega postopka. V kolikor ne izkaže obstoja katerega od ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ, ne more izpolniti pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Določba 4. alineje prvega odstavka 8. člena ZBPP je torej ena izmed izjem od splošnih pravil (pogojev in meril) dodeljevanja brezplačne pravne pomoči. Posamezniku oži pravico do sodnega varstva in ta izjema se razlaga restriktivno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogojni odpust - predčasni odpust - upravni postopek
Obravnavana tožnikova prošnja za dodelitev BPP se med drugim nanaša na pravno svetovanje in sestavo pravnega mnenja v zvezi z možnostjo pogojnega in predčasnega odpusta. Za pravno svetovanje, ki je oblika BPP iz prve alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP, se po tretjem odstavku istega člena ZBPP šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja, ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev ter postopkov za njihovo zavarovanje. Tudi BPP v tej obliki pa je mogoče dodeliti le v zvezi s sodnimi postopki, saj ZBPP za druge vrste postopkov dodelitve BPP ne omogoča.
ZBPP člen 26, 26/2, 28, 28/2, 28/2-1, 28/2-2. ZKP člen 412, 412/1, 413, 413/1, 414, 414/3.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - odločanje o obnovi postopka
Ob upoštevanju dejstva, da ob vložitvi zahteve za obnovo kazenskega postopka še ni jasno, kakšna bo odločitev zunajobravnavnega senata, je po presoji sodišča dopustno dodeliti brezplačno pravno pomoč samo za to fazo postopka, t. j. za odločanje zunajobravnavnega senata o obnovi postopka kot izrednem pravnem sredstvu zoper pravnomočno odločitev kazenskega sodišča.
Neutemeljene so tožbene navedbe, da postopek v zvezi z obnovo postopka in kazenski postopek potekata na isti (prvi) stopnji sojenja in da gre zato za isto fazo postopka, saj imata zunajobravnavni senat (četudi je le-ta organiziran znotraj istega stvarno in krajevno pristojnega sodišča) in senat kazenskega sodišča oziroma sodnik posameznik v kazenskem postopku na prvi stopnji bistveno različne pristojnosti, pri čemer zunajobravnavni senat v zakonsko določenih primerih odloča tako o pritožbah zoper sklepe prvostopnega sodišča kot tudi o nekaterih drugih vprašanjih, vezanih na kazenski postopek pred sodiščem prve stopnje.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zahteva za varstvo zakonitosti - očitno nerazumna zadeva
Tožnik nima prav, kolikor meni, da toženka ni imela pravne podlage za vsebinski preizkus zadeve, ki ga je opravila na podlagi nosilnih razlogov iz sodbe, v zvezi s katero želi tožnik vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, ter njihove primerjave z razlogi, ki jih želi tožnik uveljavljati s to zahtevo.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti - ocena verjetnosti izgleda za uspeh
Značilnosti zahteve za varstvo zakonitosti, še zlasti, ker se nanaša na že pravnomočno končan kazenski postopek (za katerega tožnik ne navaja, da mu v njem ne bi bila zagotovljena pravica do obrambe tudi preko BPP v smislu 29. člena Ustave in 6. člena EKČP) in njen pomen za enotno uporabo zakona v državi (ki ni vezan na konkreten kazenski postopek), po mnenju sodišča pri odločanju o dodelitvi BPP zahtevajo (tudi) upoštevanje tožnikove objektivne možnosti za uspeh in s tem razlago 24. člena ZBPP na temeljni, torej jezikovni ravni, kot se je uveljavila tudi v drugih (nekazenskih) zadevah. Po tej razlagi pa zakonska ureditev organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve in v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne.
ZUP člen 140. ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1, 6/3, 6/3-c.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prekrškovni postopek - prekluzija - poziv za dopolnitev vloge - objektivni pogoj za dodelitev bpp
Tožena stranka je po presoji sodišča pravilno presodila, da je bila tožnikova prošnja z dne 2. 7. 2024 materialno nepopolna v smislu drugega odstavka 140. člena ZUP, saj je vsebovala le navedbo, da se prosi za BPP za sestavo in vložitev zahteve za sodno varstvo in zastopanje pred sodiščem prve stopnje. Temu tožba prepričljivo in z vidika 140. člena ZUP niti ne oporeka.
Tožnik oziroma njegov pooblaščenec ni konkretno navedel okoliščin, na podlagi katerih gre sklepati, da tožnik nima ustreznega znanja in da ni zmožen lastnega zastopanja v postopku. Šele v tožbi se je tožnikov pooblaščenec konkretneje skliceval na tožnikove osebne okoliščine (da nima dokončane osnovne šole, da ne zna in ne more uporabljati računalnika, ker nima elektrike), ki da utemeljujejo potrebo po kvalificirani pravni pomoči v prekrškovnem sodnem postopku, vendar je tožnik s temi navedbami v upravnem sporu prekludiran, saj ni pojasnil, zakaj jih ni navedel že v upravnem postopku, konkretneje v odgovoru z dne 15. 7. 2024.
Tožena stranka je pravilno upoštevala, da gre za prekrškovni postopek (ne kazenski), v katerem je bila tožniku izrečena globa v skupni višini 240,00 EUR, kar tudi po presoji sodišča ne kaže na resnejšo kršitev in veliko težo zagrožene kazni. Tega ne zatrjuje niti tožnik, razen v kolikor navede, da mu po ZP-1, če globe ne bo plačal (te pa ne more plačati, ker je prejemnik denarne socialne pomoči), grozi nadomestitev denarne globe z zaporno kaznijo. Že tožena stranka je navedla, da če tožnik globe ne more plačati, je možna nadomestitev z delom v splošno korist (19.a, 192.a in 192.b člen ZP-1) ali obročno odplačilo (18. člen ZP-1), vsekakor pa sodišče pripominja, da se izrek nadomestnega zapora izvede po posebnem postopku (gl. 192.a - 192.č ZP-1) in ne avtomatično ob neplačani globi, zato tudi argument o grožnji odvzema prostosti tožniku sam po sebi ni dovolj utemeljen.
ZBPP člen 24, 34, 34/4. ZUS-1 člen 17, 17/3, 18, 18/1.
brezplačna pravna pomoč - tožba državnega pravobranilca - obrazložitev odločbe - dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku - Državno odvetništvo - dokazno breme
Tudi kadar državni odvetnik vloži tožbo v upravnem sporu na podlagi četrtega odstavka 34. člena ZBPP, in ne samo kadar tožbo vloži zasebno-pravna oseba, upravni spor ni primarno namenjen načelni kontroli (objektivne) zakonitosti upravnega odločanja, ampak mora biti varstvo določenega pravno zavarovanega interesa (ali pravice) tožeče stranke v tožbi konkretizirano oziroma mora biti zatrjevana procesna nepravilnost, napaka ali pomanjkljivost v izpodbijani odločbi v tožbi izkazana tako, da pomembno in jasno vpliva na zakonitost oziroma pravilnost napadene odločbe. Treba je namreč upoštevati tudi to, da lahko organ za BPP pristojnega sodišča zagotavlja zakonitost odločitve o BPP stranki oziroma o njenem dostopu do učinkovitega sodnega varstva tudi z manj celovitimi in natančnimi obrazložitvami, kadar ugodi prošnji za BPP. Tudi v tem primeru mora državno odvetništvo kot tožeča stranka dovolj argumentirano zatrjevati in utemeljiti, da je bila odločitev organa za BPP nesorazmerna glede na varovani javni interes, zato da ne prihaja do neutemeljenih ali arbitrarnih dodelitev BPP. Po presoji sodišča tega dokaznega bremena tožeča stranka v konkretnem primeru ni izpolnila.
Sodišče na podlagi preslabo utemeljene tožbe in v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Ustave ne more presoditi, ali bi bila omejitev pravice do BPP v konkretnem primeru tudi nujna in sorazmerna v ožjem pomenu besede.
brezplačna pravna pomoč - kazenski postopek - objektivni pogoj - zahteva za varstvo zakonitosti
Tudi po presoji sodišča tožnik uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar nima verjetnega izgleda za uspeh v postopku in je bila njegova prošnja pravilno zavrnjena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zahteva za varstvo zakonitosti - objektivni pogoj
Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo, torej pravno sredstvo, ki se nanaša na že pravnomočno končan kazenski postopek. Namen tega pravnega sredstva je poleg odprave kršitev zakona, ki so bile storjene s pravnomočno sodno odločbo ali sodnim postopkom, ki je tekel pred to pravnomočno odločbo, zagotoviti enotno uporabo zakona v državi. Te značilnosti zahteve za varstvo zakonitosti - še posebno ob tem, da se nanaša na že pravnomočno končan kazenski postopek, za katerega tožnik ne navaja, da mu v njem (pred pravnomočnostjo) ne bi bila zagotovljena pravica do obrambe tudi preko BPP v smislu 29. člena Ustave in 6. člena EKČP - in pomen tega izrednega pravnega sredstva za enotno uporabo zakona v državi, ki ni vezan na konkreten kazenski postopek, po mnenju sodišča (kot ga je zavzelo že v zadevi I U 174/2017, nato pa tudi npr. v zadevah III U 133/2022, I U 1028/2022 in III U 234/2023) omogočajo, da se pri odločanju o dodelitvi BPP upoštevajo prosilčeve objektivne možnosti za uspeh in s tem razlaga 24. člena ZBPP na temeljni, torej jezikovni ravni, kot se je uveljavila tudi v drugih (nekazenskih) zadevah.
brezplačna pravna pomoč - odvzem poslovne sposobnosti - skrbništvo - odobritev tožbe - zavrženje tožbe
Ker tožnik nima poslovne sposobnosti za vložitev tožbe pred sodiščem, njegov skrbnik pa se z vložitvijo predmetne tožbe ne strinja, je sodišče tožbo zavrglo. Tožnik je tožbi sicer priložil overjeno pooblastilo, s katero je sam kot skrbnico oziroma zastopnico določil svojo zunajzakonsko partnerko, vendar pa sodišče navedenega pooblastila v predmetnem postopku ne more upoštevati, saj je po podatkih uradnih evidenc kot tožnikov skrbnik še vedno določen pristojni center za socialno delo.
brezplačna pravna pomoč - zahteva za varstvo zakonitosti - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Tožena stranka se je v nasprotju s splošnimi izhodišči 24. člena ZBPP prekomerno spustila v vsebinsko presojo utemeljenosti zahteve za varstvo zakonitosti (ki je bila v času njene presoje že vložena), saj je opravila njeno poglobljeno pravno analizo, s čimer je presegla svoje upravne pristojnosti in prevzela vlogo sodišča. Takšno ravnanje je v nasprotju z vsebino in namenom 24. člena ZBPP, ki temelji na standardu očitne nerazumnosti zadeve, ki je po naravi stvari podan, če je to razvidno že na prvi pogled in ne šele po temeljiti vsebinski pravni analizi zadeve. Ta standard podrobneje opredeljuje tretji odstavek 24. člena ZBPP, pri čemer tožena stranka v izpodbijani odločbi ni nikjer pojasnila, v čem naj bi bilo pričakovanje ali zahtevek tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, zakaj naj bi bilo očitno, da tožnik zlorablja možnost BPP, ali zakaj naj bi bilo pričakovanje ali zahteva tožnika očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago oz. v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.
Napačno pa je tudi stališče tožene stranke, da je v tej zadevi odločilno tudi dejstvo, da je tožnik prosil za dodelitev BPP v zvezi z izrednim pravnim sredstvom in ne v zvezi s kazenskim postopkom na prvi stopnji, zaradi česar naj bi bila presoja njegovih prošenj bistveno strožja. Tožena stranka je pri tem povsem spregledala, da gre v konkretni zadevi za postopek v zvezi z odvzemom prostosti. To pomeni, da ne gre za dodelitev BPP v kazenskem postopku, v katerem tožniku grozi zaporna kazen (torej odvzem prostosti), ampak je bila tožniku prostost že odvzeta, pa čeprav v obliki pripora (in ne zapora). To pa pomeni, da gre za postopek, katerega bistvo je v presoji, ali je bilo zakonito poseženo v eno od najbolj temeljnih človekovih pravic, to je v pravico do osebne svobode iz 19. člena Ustave.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - nepravilna uporaba materialnega zakona
V danem primeru je tožena stranka tožnikovo prošnjo sklicujoč se na peto alinejo 8. člena ZBPP zavrgla kot nedovoljeno na podlagi 37. členu ZBPP. Ob tem pa ni pravilno upoštevala, da določba pete alineje 8. člena ZBPP, glede na svojo prej predstavljeno pravno naravo, lahko predstavlja le razlog za zavrnitev prošnje, ne more pa predstavljati razloga za njeno zavrženje. Glede na to je sodišče v okviru tožbenih ugovorov v tej zadevi ugotovilo, da tožena stranka v predhodnem postopku ni pravilno uporabila določb ZBPP, zaradi česar je bilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 potrebno tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - zahteva za varstvo zakonitosti
Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo, ki se v obravnavanem primeru nanaša na kazenski postopek, ki je že pravnomočno končan. Tožnik je bil tako že deležen sodnega varstva na prvi in drugi stopnji, zato je toženka ob sklicevanju na sodno prakso Ustavnega sodišča, Vrhovnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice pravilno obrazložila, da je pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti treba upoštevati tudi prosilčeve objektivne možnosti za uspeh.
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4, 7, 7/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 39/2.
brezplačna pravna pomoč - odvetniška storitev - odvetniška tarifa - načelo enakega varstva pravic - višina nagrade odvetnika - znižana nagrada - ustavnost zakonske ureditve - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - določitev zagovornika storilcu več kaznivih dejanj - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - urnina - odsotnost iz pisarne - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - nagrada za pregled spisa - nagrada za študij spisa - zmotna uporaba materialnega prava
Za obravnavano zadevo relevantna določba petega odstavka 17. člena ZOdv po mnenju Vrhovnega sodišča RS, ki ga je zavzelo v sodbi X Ips 23/2022 z dne 24. 1. 2024, ni protiustavna.
Upravnosodna praksa se je v primerljivih zadevah izrekla, da povečanje iz zadevne določbe drugega odstavka 7. člena OT ne vključuje priznanih nagrad, ki so časovno ovrednotene, kot sta urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne, ker bi tako prišlo do neupravičenega podvajanja teh nagrad. Na podlagi navedene določbe OT se zvišujejo samo plačila za storitve iz posebnega dela OT, ne pa tudi postavke porabljenega časa, kot je urnina, ki ne predstavlja odvetniške storitve v smislu OT, temveč jo odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje. Že iz jezikovne razlage predmetne določbe 7. člena OT namreč izhaja, da se zviša skupna vrednost storitve, torej vsota vseh storitev, ki jih je odvetnik opravil za stranko, razen izdatkov in drugih stroškov. Urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne pa ne predstavljata odvetniške storitve. Enakega zaključka pa po presoji sodišča ni mogoče napraviti v zvezi z nagrado za pregled in študij spisa po tar. št. 39/2 OT, saj gre pri tem za (nagrado za) storitev, ki je urejena v posebnem delu OT, in je torej ni mogoče obravnavati oziroma vrednotiti drugače kot (nagrado za) storitev. Po povedanem toženka nima prav, da za to nagrado ni mogoče uporabiti povečanja po 7. členu OT, ker naj bi bilo že pri njeni odmeri upoštevano, da je tožnik upravičenca zastopal zaradi več kaznivih dejanj, zato je v tem delu zmotno uporabila materialno pravo. Tožnik ima prav tudi, ko ugovarja, da toženka za urnino in nadomestilo za odsotnost iz pisarne ne smela uporabiti znižanja na podlagi petega odstavka 17. člena ZOdv, saj se ta uporablja le za plačilo, ki odvetniku pripada za opravljene storitve po OT, kamor pa urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne glede na vse predhodno navedeno ne spadata.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogojni odpust - predčasni odpust - upravni postopek
Namen BPP po ZBPP je upravičencem omogočiti dejanski dostop do sodišč in omogočiti, da socialni položaj posameznika ne bo predstavljal nepremostljive ovire za sodno varstvo posameznikovih pravic. Tako je tudi Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-161/12 z dne 20. 2. 2014 pravico do BPP opredelilo v okviru pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. BPP je namreč institut, s katerim država socialno šibkejšemu sloju prebivalstva omogoča dostop do sodišč oziroma pravnega sredstva. Pri presoji je upoštevalo, da ZBPP sledi zagotavljanju pravice do enakosti pred sodiščem, tj. da imajo vsi ljudje brez vsakršnega razlikovanja enake možnosti za sojenje pred istimi sodišči in po istih postopkovnih pravilih. Navedeno pomeni, da se BPP ne more podeliti za nesodne postopke, med katere se uvršča tudi upravni postopek.
Državno odvetništvo kot tožnik ugovarja, da je toženka nepravilno preučila izpolnjevanje pogojev za dodelitev BPP glede pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem druge stopnje in pred VSRS ter posledično v tem delu preuranjeno in neobrazloženo dodelila izredno BPP prosilcu.
Glede drugostopenjskega postopka in postopka pred VSRS (za katera ni dvoma, da se zoper prosilca (še) ne vodita) toženka ni podala nobenih razlogov, zakaj je prošnji ugodila tudi v tem obsegu. V trenutni fazi postopka, ko prvostopenjski postopek še ni končan, po oceni sodišča zadošča, tako kot to zatrjuje tudi tožnik, da je BPP za prosilca nujna in sorazmerna le glede trenutnega kazenskega postopka pred sodiščem prve stopnje, saj bo po oceni sodišča že z dodeljeno obliko BPP pred sodiščem prve stopnje v trenutni fazi zadeve dosežen pričakovani rezultat, ne pa šele v še negotovi fazi postopka pred sodiščem druge stopnje in VSRS.
zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vrednost premoženja - nepremičnine z vknjiženo hipoteko - materialni pogoj - premoženjski cenzus
Vknjižena hipoteka in prepoved odtujitve na nepremičnini, kar izhaja tudi iz eZK, še ne pomeni avtomatično, da prosilka s premoženjem ne more razpolagati. Tožnica ne dokazuje, da dejansko razpolaganje nikakor ni možno, ampak le, da so možnosti majhne. Tega varovala pa zakonodajalec ni predpisal in bi šlo sodišče predaleč, če bi izpeljalo interpretacijo, da se premoženje, za katero obstajajo majhne možnosti za razpolaganje, ne upošteva.
ZBPP člen 24. ZDR-1 člen 200, 200/3, 202. OZ člen 325.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - rok za tožbo - zamuda roka - denarne terjatve iz delovnega razmerja - zastaranje - zastaranje odškodninske terjatve - verjetni zgled za uspeh
Po navedenem je organ za BPP po presoji sodišča pravilno zaključeval, da gre v tožnikovem primeru za očitno nerazumne zadeve, v katerih nima verjetnih izgledov za uspeh, tako da ni razumno začenjati postopkov, saj so zakonski roki za vložitev tožb zamujeni.
Omejevanje brezplačne pravne pomoči zgolj na eno procesno dejanje v postopku (vložitev tožbe, vložitev posamezne vloge, zastopanje na enem samem naroku) ne omogoča kakovostnega pravnega svetovanja in zastopanja. Postopek pred sodiščem je kontinuiran proces, kjer se z aktivnim delovanjem vseh udeležencev (sodišča in strank) ustvarja procesni okvir, v katerem se nato zgradi materialna oziroma vsebinska podlaga odločitve. V tem smislu procesna dejanja ene stranke niso zgolj posamezna opravila, ampak tvorijo procesno celoto. Zato praviloma pravna pomoč pomeni podporo in strokovno pomoč stranki skozi celoten postopek na eni stopnji, saj je le na ta način omogočeno, da ustrezno procesno reagira, ko je to potrebno in zahtevano.