ZBPP člen 26, 28, 28/1, 28/1-2, 28/5, 30, 30/6, 37, 37/3, 39, 39/4, 39/4-4. ZARSS člen 3.
brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - nagrada in stroški odvetniku - mediacija - mediacijski postopek
Glede na to, da je tožnik skladno s šestim odstavkom 30. člena ZBPP in tretjim odstavkom 37. člena ZBPP upravičen do nagrade in povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom (le) v obsegu dodeljene BPP, ki je bila določena z odločbo o dodelitvi BPP, s katero je tožena stranka navedla izrecno obliko in obseg dodeljene BPP (za vložitev tožbe, zastopanje na prvi stopnji in oprostitev plačila stroškov postopka) ter natančno opredelila zadevo, za katero je odobrena BPP (vrnitev preplačanega zneska po izvršbi opr. št. I 150/2010 Okrajnega sodišča v Krškem), tožnik zmotno meni, da je na podlagi odločbe o dodelitvi BPP upravičen tudi do plačila stroškov nudenja pravne pomoči, nastalih v postopku mediacije.
Glede na dejstvo, da tožnik izpodbija upravno odločbo v delu, s katerem o njegovem zahtevku ni bilo odločeno, je treba tožbo tožnika zavreči kot nedovoljeno na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Sodišče tudi sodi, da ne more toženi stranki naložiti, da odloči o zahtevku tožnika in izda upravni akt, saj tožnik ni vložil tožbe zaradi (delnega) molka organa in tudi ni postavil ustreznega tožbenega zahtevka, sodišča pa je pri odločanju vezano na tožbeni zahtevek.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgledi za uspeh - nepopolna vloga - dejansko stanje - pravica do pritožbe
Ker tožnica ni niti zatrjevala niti izkazala morebitnih razlogov, zaradi katerih bi/bo vložila pritožbo, je tožena stranka utemeljeno presodila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožena stranka se je pri tem tudi pravilno sklicevala na 140. člen ZUP, po katerem mora stranka dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek (zahtevek v tem primeru pa je prošnja za dodelitev BPP za vložitev pritožbe), navesti natančno, po resnici in določno. Tožnica namreč v prošnji (kar med strankama ni sporno) niti ni zatrjevala dejanskega stanja (razen že navedenega starega izvedenskega mnenja), ki bi dajalo podlago za vložitev pritožbe. Pravica do vložitve pravnega sredstva ni vezana na odločitev o prošnji za dodelitev BPP za vložitev tega pravnega sredstva. Tako bi lahko tožnica, če bi želela, neodvisno od odločitve o njeni prošnji za dodelitev BPP, vložila pritožbo. Prosilec ima vedno pravico zaprositi za BPP, vendar to še ne pomeni, da mu bo BPP tudi dodeljena Pravna možnost, da pritožbo vloži, pa še ne pomeni, da je prosilec avtomatično upravičen do dodelitve BPP za njeno vložitev, ampak organ za BPP presoja tudi pogoje po 24. členu ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - sprememba premoženjskega stanja prosilca - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - relevantno obdobje - napačna uporaba zakona
Toženka zaradi uporabe napačne materialnopravne podlage več pravno pomembnih dejstev sploh ni ugotavljala oziroma ta dejstva ne izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločbe, kar pomeni, da se te odločbe ne da preizkusiti. Potrebno je namreč preveriti, kakšna je sprememba premoženjskega stanja na upravičenčevi strani, do katere je prišlo po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi BPP, ta sprememba pa mora biti tolikšna, da prejemnik ne bi bil več upravičen do BPP. Za odločitev o vračilu na tej podlagi tako ne zadostuje, da upravni organ preveri, kakšno je prosilčevo premoženjsko stanje, ampak mora ugotoviti tudi to, ali je to spremenjeno glede na čas, ko je bila izdana pravnomočna odločba in ali je do spremembe v smislu izboljšanja prišlo v omenjenem štiriletnem obdobju.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predlog za dopustitev revizije - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Po peti alineji 8. člena ZBPP se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu. Na to kaže že samo besedilo zakona, ki izključitev dodelitve BPP ne omejuje le na postopek upravnega spora na prvi stopnji brez pravnih sredstev, temveč na upravni spor kot celoto, ki pojmovno zajema tudi pravna sredstva.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna vloga - tuj državljan - zavrženje vloge
Iz tožnikove vloge izhaja, da je tožnik državljan Republike Kosovo. Zato je bil poziv tožniku, da poleg podatkov, ki jih mora obvezno vsebovati vloga iz drugega odstavka 32. člena ZBPP, predloži tudi podatke o dohodkih in drugih prejemkih ter premoženjskem stanju prosilca in oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, skladen s tretjim odstavkom 32. člena ZBPP.
Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/2, 4/3. ZPP-E člen 44.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - določitev vrednosti spornega predmeta
V pravdni zadevi je bil postavljen tožbeni zahtevek na ugotovitev, da spada celotna nepremičnina s parc. št. 1379/1 k.o. ... v skupno premoženje pravdnih strank ter da znaša delež vsake pravdne stranke na navedeni nepremičnini do 1/2. Navedeno narekuje upoštevanje vrednosti spornega predmeta v višini, kot jo je navedel tožnik v tožbi in kot jo je sprejelo sodišče v pravdni zadevi. V pravdi je bila namreč zahtevana ugotovitev, da spada celotna nepremičnina s parc. št. 1379/1 k.o. ... v skupno premoženje, zato ni mogoče govoriti o sporu samo glede 1/2 vrednosti navedene nepremičnine. V vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi ni mogoče všteti vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi, v zvezi s katero je bila sklenjena tudi sodna poravnava, saj je bila upravičenki v tej zadevi dodeljena le BPP za vložitev tožbe. Prav tako pri določitvi vrednosti spornega predmeta ni mogoče upoštevati podrejenega tožbenega zahtevka, saj se podrejeni tožbeni zahtevek v obravnavanem primeru ne nanaša na nadomestno izpolnitev v smislu prvega odstavka 44. člena ZPP in je postavljen v zvezi z zahtevkom iz nasprotne tožbe.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - kazenski postopek - odvetniška tarifa - preiskava
Skladno z drugo alinejo 1. točke tar. št. 9 OT odvetniku za zagovor ali zastopanje v predhodnem postopku ter udeležbo na preiskovalnih in drugih uradnih dejanjih izven glavne obravnave zaradi kaznivega dejanja, za katerega se sme po zakonu izreči zapor nad eno leto, kot je to tudi v obravnavanem primeru, pripada 120 točk.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - ponovna razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca - razlogi za razrešitev odvetnika
Nezadovoljstvo stranke (tožnice) z delom drugega odvetnika v isti odvetniški pisarni po navedbi odvetnice, ki predlaga razrešitev, ne more šteti kot razlog (za razrešitev odvetnice) na strani tožnice kot upravičenke do BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - samska oseba - lastni dohodek prosilca
Tožnik je razvezan, njegova mladoletna otroka pa sta bila na podlagi sodne poravnave dodeljena v varstvo, vzgojo in oskrbo materi, zato je organ za brezplačno pravno pomoč tožnika pravilno štel kot samsko osebo in ugotovil, da mesečni dohodek tožnika kot samske osebe v relevantnem obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje presega dvakratnik osnovnega dohodka minimalnega dohodka. Podlaga za odločitev je lastni dohodek tožnika, ta pa se ugotovi na podlagi povprečnih mesečnih dohodkov in prejemkov, morebitni odtegljaji iz naslova kreditnih obveznosti pa na to ugotovitev ne vplivajo. Pri tem se odšteje le v relevantnem obdobju izplačana preživnina v povprečni mesečni višini, to pa je organ pri izdaji izpodbijane odločbe upošteval.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga
Sodišče pritrjuje organu za brezplačno pravno pomoč, da je namen nujne brezplačne pravne pomoči, da se prošnja za dodelitev brezplačne pomoči obravnava hitro in brez odlašanja, brezplačna pravna pomoč pa se lahko tudi v tem primeru dodeli le ob izpolnjevanju z zakonom predpisanih pogojev. Vendar pa to ne pomeni, da je treba določbo 36. člena ZBPP razlagati tako, da je zahteva po hitrem postopanju v škodo strank. Tako tudi odločanje o nujni brezplačni pravni pomoči ne izključuje dopolnjevanja vloge. Šele nato je mogoče o zadevi odločiti, upoštevajoč rezultat dopolnjevanja. V obravnavani zadevi je organ tožnikovo prošnjo zavrgel, ne da bi sploh začel z njeno obravnavo. Tožnik sicer ni navedel sodišča izvršilne zadeve, za katero želi brezplačno pravno pomoč, a organ za brezplačno pravno pomoč tega ni niti poizkusil razjasniti, kot mu to nalaga prvi odstavek 138. člena ZUP. Organ za brezplačno pravno pomoč si mora prizadevati, da ugotovi vsa dejstva in okoliščine, ki so relevantne za odločitev, z namenom, da se strankam omogoči, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev pravne pomoči - finančni pogoj - upravni postopek - zastopanje v upravnem postopku - dopolnitev vloge - vročitev poziva k dopolnitvi vloge
Sodišče ugotavlja, da je bil tožniku poziv z dne 2. 12. 2019 vročen nepravilno, ker mu ni bil vročen po pooblaščencu. Navedeno predstavlja kršitev prvega odstavka 88. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP. Po prvem odstavku 88. člena ZUP se namreč v primeru, da ima stranka pooblaščenca, vroča njemu. Ker se po določbi četrtega odstavka 88. člena ZUP šteje, da je dokument vročen stranki, kadar je vročen njenemu zakonitemu zastopniku, začasnemu zastopniku ali pooblaščencu, tako velja, da poziv z dne 2. 12. 2019 tožniku ni bil vročen.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožeča stranka izpodbija sklep o odmeri stroškov za nagrado in potrebnih izdatkov zagovornika v kazensko preiskovalni zadevi. Navedeno pomeni, da izpodbijani sklep sodišča predstavlja odločitev sodne veje oblasti v smislu 3. člena ZUS-1 in torej ni upravni akt, ki ga je v skladu z 2. členom ZUS-1 mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Gre za akt, izdan v okviru izvajanja ustavnih pristojnosti sodne veje oblasti, zoper katerega pa je zagotovljeno sodno varstvo v postopkih pred sodišči splošne pristojnosti. Prav tako izpodbijani sklep ni drugi akt iz prvega odstavka 2. člena ZUS-1, saj noben zakon ne določa, da je zoper odločitev sodišč splošne pristojnosti zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve - očitno nerazumna zadeva
ZBPP organu za brezplačno pravno pomoč ne daje pooblastila za podrobno vsebinsko presojo zadeve, tako da za zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči iz razlogov po 24. členu ZBPP ne zadostuje, da se organ za brezplačno pravno pomoč strinja z odločitvijo, ki jo želi prosilec za brezplačno pravno pomoč izpodbijati, temveč mora določno navesti okoliščino, iz katere po njegovi presoji izhaja, da prosilec že na prvi pogled, torej očitno nima možnosti za uspeh. Take okoliščine v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni, niti ni mogoče o njenem obstoju sklepati vsaj posredno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve - očitno nerazumna zadeva
Za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora biti očitno, da je zadeva nerazumna, očitno pa pomeni, da je spoznavno na prvi pogled. V tem smislu je treba razlagati tudi nadaljnjo opredelitev pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, to je, da ima prosilec verjetne izglede za uspeh. To pomeni, da (že) verjeten izgled za uspeh zadošča za odobritev brezplačne pravne pomoči oziroma a contrario, da je mogoče prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot neutemeljeno zavrniti le, če je očitno, da zadeva nima (niti) verjetnih izgledov za uspeh. Organ za brezplačno pravno pomoč mora določno navesti okoliščino, iz katere po njegovi presoji izhaja, da prosilec že na prvi pogled (torej očitno) nima možnosti za uspeh.
Tožena stranka je pravilno ocenila, da tožnica ne izpolnjuje kriterija razumnosti zadeve za odobritev zaprošene BPP, saj tožnica zoper 1. točko izreka spornega sklepa FURS ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe, s katerim je bilo v tem delu odločeno v korist tožnice, medem ko glede neporavnanih obveznosti ni podala nobenih navedb. Slednjih ugotovitev tožene stranke tožnica ni izpodbila, saj ni dokazala, da bi bile navedene ugotovitve in ocena tožene stranke nepravilne, zato je utemeljeno zaključila, da v zadevi, v zvezi s katero je tožnica zaprosila za BPP, ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč žrtvam nasilja v družini - dohodkovni cenzus - tožbena novota - nov dokaz
Mnenje CSD z dne 15. 11. 2019 v času izdaje izpodbijane odločbe ni obstajalo, tožnica pa tudi ni izkazala, da v postopku upravičeno ni predložila mnenja, ki bi se nanašalo na dodelitev BPP za postopke po zakonu o družinskih razmerjih, kajti poučena o tem, kakšno mnenje bi ji omogočilo pridobiti BPP, je bila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dohodkovni cenzus - brezplačna pravna pomoč žrtvam nasilja v družini - kazenski postopek - dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku
Na podlagi ZPND ni mogoče dodeliti BPP za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskih postopkih (27. člen).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dohodkovni cenzus - preprečevanje nasilja v družini - brezplačna pravna pomoč žrtvam nasilja v družini - novota - izkazovanje ogroženosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Na podlagi določbe 26. člena ZPND je mogoče priznati BPP za postopke po zakonu, ki ureja družinska razmerja, le v primeru, če CSD v mnenju o ogroženosti navede, da je dodelitev BPP za take postopke nujna.
brezplačna pravna pomoč - ponovna razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Eno od temeljnih načel upravnega postopka je načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP). V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZUP, katerega določbe se v zadevi uporabljajo v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, je treba, še preden se izda odločba, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Organ, ki v zadevi odloča, ne sme svoje odločbe opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom (tretji odstavek 9. člena ZUP). Stranka se lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev ter če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno.