CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00088043
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 351, 351/2, 379, 379/1. ZVPot člen 23, 24, 24/1. OZ člen 6, 86. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5, 6, 7, 8. URS člen 22.
dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ugotovitev ničnosti pogodbe - sodba presenečenja - razvoj sodne prakse - sprememba sodne prakse - uporaba druge pravne podlage pred sodiščem druge stopnje - materialno procesno vodstvo - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - dobra vera - možnost izjave - pravica stranke do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev reviziji - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje
Odločitev sodišča druge stopnje, da sta obravnavani kreditni pogodbi nični, je obremenjena s procesno kršitvijo. Ta procesna kršitev je bistvena, saj toženi stranki zaradi opustitve procesnih možnosti iz drugega odstavka 351. člena ZPP ni bila dana možnost, da se na spremenjeno sodno prakso, ki ji izpodbijana sodba sledi, odzove. Tako je bila prikrajšana za pravico do izjave v postopku.
zapuščinski postopek - zapuščina - izločitev premoženja - nujni delež - vrednost premoženja - zavrnitev predloga - povečanje vrednosti premoženja - pomoč staršem - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
razveljavitev plačilnega naloga - postulacijska sposobnost - laičen predlog - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog se zavrže. Plačilni nalog II DoR 185/2025-2 z dne 7. 5. 2025 se razveljavi.
delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sprememba naslova - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Delegacija pristojnosti zgolj zaradi naknadne spremembe prebivališča stranke postopka, bi ob odsotnosti drugih okoliščin, ki bi utemeljevale delegacijo pristojnosti, pomenila obid določbe tretjega odstavka 17. člena ZPP.
Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da nezadovoljstvo in nestrinjanje stranke s procesnimi in materialnopravnimi odločitvami sodišča ne pomeni razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
Dejstva, da je bila tožeča stranka višja pravosodna svetovalka na Okrožnem državnem tožilstvu v A. ter da je sedaj okrajna državna tožilka, ki se srečuje tudi s sodniki, ki sodijo v pravdnih zadevah, na videz nepristranskosti ne more vplivati. Prav tako ne zatrjevano dejstvo, da naj bi bilo sodnikom znano, da je imela tožnica v času nosečnosti zdravstvene težave. Tudi v tovrstnih sporih sodišče odloča na podlagi predloženega procesnega gradiva oziroma na podlagi trditev in predlaganih dokazov pravdnih strank. O tožbenem zahtevku se bo odločalo v pravdnem postopku, sodniki pa morajo soditi v skladu z Ustavo in zakonom ter nepristransko.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost izvršilnega sodišča - izvršilni postopek - okrajno sodišče
ZPP v 63. členu določa, da je za sojenje v sporih, ki nastanejo med izvršilnim postopkom oziroma zaradi izvršilnega postopka, izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi izvršilni postopek oziroma sodišče, na območju katerega je sodišče, ki vodi izvršilni postopek. Tudi po splošnem pravilu Zakona o izvršbi in zavarovanju (5. člen) so za izvršilne postopke stvarno pristojna okrajna sodišča.
delegacija pristojnosti - predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - pristranskost sodišča - izločitev sodnika - začasno prebivališče - načelo ekonomičnosti - smotrnost - bivanje v tujini - oddaljenost sodišča - zavrnitev predloga
Krajša razdalja oziroma bivanje na območju drugega sodišča ni samodejen razlog, na podlagi katerega bi Vrhovno sodišče odločanje preneslo na drugo stvarno pristojno sodišče. Vrhovno sodišče tako ravna, kadar predstavlja premoščanje razdalje od dejanskega bivališča do pristojnega sodišča glede na oddaljenost in stanje udeležencev nesorazmerno težavo.
dopuščena revizija - osebna asistenca - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - potreba za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje - postavitev začasnega skrbnika - če pritožba ne zadrži izvršitve - razveljavitev sklepa - učinkovanje razveljavitve
Razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje pomeni, da odločitve ni. Če odločitve ni, pa ni kaj izvrševati oziroma ni odločitve, ki bi učinkovala. Drugačno stališče ne izhaja niti iz določb Družinskega zakonika (DZ) niti ZNP-1, ki so podlaga za odločanje v postopkih postavitve osebe pod skrbništvo oziroma postavitev začasnega skrbnika.
Odgovor na revizijsko vprašanje je torej, da je sklep (o postavitvi začasnega skrbnika), ki pravno ureja začasno razmerje in ker pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršitve, treba upoštevati oziroma da sklep učinkuje, dokler ga pritožbeno sodišče ne razveljavi.
ZUS-1 člen 5, 5/4. ZIUOPZP člen 151 c. ZORZFS člen 21, 21/2. URS člen 157, 157/1.
učinkovito sodno varstvo - sodno varstvo v upravnem sporu - akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja - poseg v pravni položaj - sklep Vlade RS - določitev objektov, katerih odstranitev je nujno potrebna in v javno korist
Za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva je ZUS-1 določil sodno varstvo v upravnem sporu tudi zoper akte, ki so izdani v obliki predpisa, če urejajo posamična razmerja (četrti odstavek 5. člena ZUS-1). Navedeno nastopi tedaj, ko pravni akt, ki je po obliki (formi) predpis, vsebuje normo, ki je konkretna, ker ureja (le en) življenjski primer, v katerem se uporabi, ter posamična, ker se nanaša na določen ali določljiv krog oseb. S tem se razlikuje od predpisov, ki so po vsebini splošni in abstraktni pravni akti in katerih norme se nanašajo na nedoločljiv krog oseb in na nedoločeno število bodočih primerov. Če je torej z na videz splošnim aktom uprave dejansko sprejeta oblastvena odločitev, ki vpliva na pravni položaj določene osebe, ji mora biti zagotovljeno sodno varstvo na podlagi ZUS-1 (prvi odstavek 157. člena Ustave).
Sklep Vlade Republike Slovenije o določitvi objektov, katerih odstranitev je nujno potrebna in v javno korist, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, ni predpis, ampak je posamični in konkretni upravni akt, izdan v obliki predpisa. Zato je zoper njega dovoljeno sodno varstvo v upravnem sporu po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1.
ustanovitelj - zasebni zavod - kolektivna organizacija - dovoljenje za kolektivno upravljanje - izguba pravic - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali na podlagi določb ZKUASP ustanovitelj kolektivne organizacije, ustanovljene kot zasebni zavod, ohrani pravice ustanovitelja v zavodu na podlagi ZZ, v obsegu kolikor ZKUASP posameznih pravic izrecno ne prenaša na druge organe, oziroma ali ustanovitelj vse svoje pravice v tem zavodu v celoti izgubi, s tem ko zavod pridobi prvo dovoljenje za kolektivno upravljanje?
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - pomembno pravno vprašanje - pomembno pravno vprašanje ni izoblikovano - vsebina predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog se zavrže. Ni naloga Vrhovnega sodišča, da bi samoiniciativno in po uradni dolžnosti raziskovalo ter namesto predlagatelja oblikovalo sporno pravno vprašanje. Taka aktivnost bi bila v nasprotju z zahtevano nepristranskostjo in objektivnostjo najvišjega sodišča ter tudi v nasprotju s samim namenom revizijskega postopka, ki ne predstavlja zgolj dodatne pritožbene stopnje
spor iz družinskih razmerij - skupno starševstvo - največja korist otroka - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - stopnja konflikta - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - laični predlog - neizkazano pooblastilo - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga nima postulacijske sposobnosti.
odstranitev reklamnih panojev - izdaja začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - ureditvena začasna odredba - izvršena odločba - vzpostavitev prejšnjega stanja - učinkovito sodno varstvo
V obravnavani zadevi ni sporno, da so bili sporni objekti za obveščanje in oglaševanje, katerih odstranitev je pritožnici z odločbo z dne 7. 2. 2025 naložila toženka, že odstranjeni. Iz tega razloga je največ, kar lahko s tožbo v upravnem sporu izposluje pritožnica, ugotovitvena sodba, s katero bi Upravno sodišče ugotovilo, da je toženkina odločba z dne 7. 2. 2025 nezakonita. Zato ne more biti uspešna s predlogom za izdajo ureditvene začasne odredbe, s katero bi Upravno sodišče odredilo vzpostavitev prejšnjega stanja (to je vnovično postavitev spornih objektov za obveščanje in oglaševanje), saj to tega ne bi moglo naložiti niti s sodbo, s katero bi pritožničini tožbi ugodilo. Za učinkovitost tega sodnega varstva pa v tem primeru izdaja (ne odložilne ne ureditvene) začasne odredbe tudi ni (več) potrebna.