določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - višje sodišče - strokovni sodelavec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je dolžnik zaposlen kot strokovni sodelavec na višjem sodišču, ki bi moralo odločati o njegovih dveh pritožbah v izvršilni zadevi, je tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče, saj je bil dolžnik do nedavnega strokovni sodelavec prav na izvršilnem oddelku.
ZSVI člen 27. ZZZDR člen 123, 123/2. ZPP člen 355, 355/1, 355/2, 357a.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - postopek za varstvo koristi otroka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava - tehtanje pravic - pravica do pritožbe - ekonomičnost postopka - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kasatorično pooblastilo - ugoditev pritožbi
Vsebinsko prazno učinkuje zapis drugostopenjskega sodišča, da razveljavitveni sklep ne bo povzročil kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Okoliščine primera govorijo drugače. Teče osmo leto odločanja v postopku za varstvo koristi otrok, v katerem je pomen hitrosti za dokončno ureditev razmerij še toliko večji. Luka, ranljiva oseba nezavidljivega zdravstvenega stanja, ki odseva povečane (finančne) potrebe, je že od leta 2019 brez preživnine preživninskega zavezanca. Takšna situacija kliče po čimprejšnji in dokončni odločitvi v zadevi.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - kvalificirana protipravnost - hišna preiskava - odredba preiskovalnega sodnika - obrazloženost sodne odločbe
To, da se je preiskovalni sodnik (le) skliceval na predlog državnega tožilca in zakonske pogoje, ki jih vsebuje ZKP, še ne pomeni, da je ravnal kvalificirano napačno. Sklicevanje na predlog državnega tožilca (dejansko stanje) in navajanje zakonskih določb (normativni del) izkazuje, da je preiskovalni sodnik opravil določeno presojo pogojev pred izdajo sodne odločbe ter da ni deloval arbitrarno.
ZUS-1 člen 27, 27/3. Zakon o sodnem svetu (2017) člen 2, 62a, 62b.
imenovanje predsednika sodišča - načelo neposrednosti - navzočnost na seji - Sodni svet - načelo transparentnosti - prosti preudarek - načelo enakosti
Vrhovno sodišče se načelno strinja, da je treba v postopkih imenovanja sodnikov in predsednikov sodišč stremeti k temu, da se v čim večji meri udejanji načelo neposrednosti. Kakovostno odločanje se namreč najbolje zagotavlja tako, da se člani Sodnega sveta ne samo seznanijo z razpoložljivim procesnim gradivom, ampak so navzoči tudi pri razgovoru s kandidatom. Kljub temu očitana kršitev ni podana: iz Poslovnika Sodnega sveta in ZSSve ne izhaja, da bi o imenovanju predsednika sodišča lahko odločali le člani, ki so sodelovali v vseh predhodnih fazah postopka, kot tudi ne obveznost člana Sodnega sveta, da glasuje o vseh zadevah, ki se obravnavajo na posamezni seji.
Neodvisnost Sodnega sveta se neločljivo povezuje z njegovo odgovornostjo - zaupanje javnosti in njeno podporo mora graditi s preglednim delom in odgovornostjo. Kot poudarja Posvetovalni svet evropskih sodnikov (CCJE), noben sodni svet ni nad zakonom. Nekatere odločitve sveta vplivajo na pravice, ki jih varuje Evropsko sodišče za človekove pravice, na primer v zvezi s kariero sodnikov, zato morajo biti obrazložene, sodniki pa morajo imeti pravico do sodnega varstva. Kadar pravilnost sklepa sveta preizkusi neodvisno sodišče, je sodni svet za tak sklep odgovoren.
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da obrazložitev izbire imenovanega kandidata na mesto predsednika sodišča zaradi specifičnega načina odločanja Sodnega sveta ne zajema tudi primerjave z neizbranim kandidatom. Sodni svet o izbiri izmed kandidatov, ki izpolnjujejo formalne pogoje za imenovanje za predsednika sodišča, v okviru zakonsko določenih kriterijev odloči po prostem preudarku, na podlagi samostojne ocene, ob upoštevanju načela enakosti pred zakonom. Z izbiro posameznega kandidata je namreč že po naravi stvari vedno odločeno tudi o neizbiri ostalih kandidatov.
vezanost na kazensko sodbo - identično dejansko stanje - predhodno vprašanje - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali bi sodišče druge stopnje moralo pri izrečeni obveznosti sporočitve teksta tožene stranke, z vsebino in subjekti iz točke I. izreka sodbe, presojati tudi nadaljnje elemente odškodninskega delikta zaradi izključitve protipravnosti oz. nedopustnosti ravnanja tožene stranke?
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti - strokovna sodelavka - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
V obravnavani zadevi je Vrhovno sodišče sprejelo argumentacijo predlagajočega sodišča, ki temelji na navedbah o dnevnem srečevanju strokovnih sodelavcev in sodnikov obeh sodišč na istem hodniku sodne zgradbe. Predlogu je zato ugodilo ter za odločanje v tej zadevi določilo Okrožno sodišče v Krškem.
postulacijska sposobnost - laičen predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pravniški državni izpit (PDI) - revizijski postopek - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Postopek o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z vložitvijo predloga za dopustitev revizije je del revizijskega postopka. Zato za tak postopek za vrnitev v prejšnje stanje smiselno veljajo vsa procesna pravila, ki veljajo za revizijski postopek.
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je v okviru revizijskega postopka vložil tožnik, ki za to nima postulacijske sposobnosti. Če takšnemu predlogu ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sodišče vlogo zavrže (367.č člen ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - sorodstveno razmerje - višje sodišče - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je tožnik bratranec direktorice pristojnega višjega sodišča, ki opravlja naloge sodne uprave in posledično organizacijsko vpliva na delovanje celotnega sodišča ter sodeluje vsemi sodnicami in sodniki sodišča, ki jih je skupaj samo štirinajst, utemeljujejo prenos pristojnosti, saj bi sicer lahko bil prizadet videz nepristranskosti odločanja v konkretni zadevi.
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-15, 379. URS člen 23. SPZ člen 28, 43.
dopuščena revizija - pravica do izjave - celovita dokazna ocena - priposestvovanje - menjalna pogodba - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - ugoditev reviziji
Tožnik je v pritožbi opozoril na razhajanje med zapisnikom in razlogi sodbe, pritožbeno sodišče pa ni zapisalo niti da očitanega nasprotja ni, niti se ni ukvarjalo z odpravo kršitve. S tem je tožnika prikrajšalo za vsebinski odgovor na njegovo pritožbo in kršilo njegovo pravico do pritožbe.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do pritožbe zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje
Toženka bi v pritožbi morala utemeljiti, zakaj meni, da bi sodišče druge stopnje lahko pomanjkljivosti samo odpravilo, ne da bi prekomerno poseglo v pravico strank do pritožbe, oziroma zakaj je z razveljavitvijo nedopustno poseglo v njeno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Toženka pa teh razlogov v pritožbi ne uveljavlja. Navaja le, zakaj je po njenem mnenju odločitev sodišča druge stopnje vsebinsko napačna. Iz teh razlogov pa po 357.a členu ZPP pritožbe ni mogoče vložiti.
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali sta nižji sodišči pravilno presodili kršitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, glede na to, da preživljanka sama ni izrazila nezadovoljstva, ni grajala ravnanja preživljalke, ni uveljavljala pravic iz pogodbe in je odobravala prejeto oskrbo?
ZUstS člen 40, 40/2. ZSPJS priloga 3. ZSPJS-AA priloga 3.
Sodni svet - odločba sodnega sveta - plača sodnika - hitrejše napredovanje - uvrstitev v plačni razred - neodvisnost sodnikov - odločba Ustavnega sodišča - načelo delitve oblasti - podlaga za odločanje
Tožnik je izpolnil pogoje za hitrejše napredovanje s 4. 7. 2022 in bi s tem dnem lahko napredoval za dva plačna razreda, vendar je razpon plačnih razredov za okrajne sodnike v prilogi 3 ZSPJS oziroma ZSPJS-AA jasen in sega od 47. do 51. plačnega razreda, od 1. 4. 2023 dalje pa od 48. do 52. plačnega razreda. Tožnik lahko kot okrajni sodnik, ki je že uvrščen v 50. plačni razred, s 4. 7. 2022 napreduje največ v 51. plačni razred, ob upoštevanju novele ZSPJS-AA pa s 1. 4. 2023 v 52. plačni razred, pa čeprav izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje.
Zakonska ureditev (oziroma zakonsko določen najvišji plačni razred, ki ga okrajni sodnik lahko doseže) torej ne omogoča Sodnemu svetu niti Vrhovnemu sodišču, da bi tožnika kljub izpolnjevanju pogojev za hitrejše napredovanje uvrstila za dva plačna razreda višje od že doseženega.
Z odločbo Ustavnega sodišča U‑I‑8/24 določen način izvršitve odločbe U‑I-772/21 ne pomeni določanja plač sodnikov v smislu določanja višine plačila, ki naj pripada sodnikom za opravljanje sodniške službe, za urejanje česar je poklican zakonodajalec. Ustavno sodišče ima za izdajo odločbe U‑I‑8/24 z vsebino, kot je bila izdana, podlago v drugem odstavku 40. člena ZUstS, takšne zakonske podlage za odločanje na način, kot ga je uporabilo Ustavno sodišče v odločbi U‑I‑8/24, pa Vrhovno sodišče nima.