pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - stečajni postopek nad pravno osebo - položaj stranke v postopku - stečajni dolžnik - procesna legitimacija za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Insolventni dolžnik ima položaj stranke v glavnem postopku pri dveh vrstah postopkov zaradi insolventnosti: v postopku prisilne poravnave in v postopku osebnega stečaja (1. točka 385. člena ZFPPIPP). V obravnavanem primeru ne gre za nobeno od naštetih vrst postopkov zaradi insolvetnosti, ampak za glavni stečajni postopek nad pravno osebo, zato stečajni dolžnik v tem primeru nima položaja stranke. Glede na to v predmetnem postopku nima upravičenja opravljati procesnih dejanj in zato nima procesne legitimacije za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o poznejši prednostni razdelitvi.
Ker stečajni dolžnik nima procesne legitimacije za izpodbijanje sklepa sodišča prve stopnje, v zvezi s katerim po stečajnem upravitelju vlaga pritožbo zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, posledično tudi nima pravice do pritožbe na podlagi 357.a člena ZPP, s katero izpodbija sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi odločitve sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v nov postopek.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - stečajni postopek nad pravno osebo - zakonita zastopnica stranke kot uslužbenka pristojnega sodišča - zapisnikarica - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče predlogu za delegacijo ugodi takrat, kadar iz njega izhajajo konkretno utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na prav vse sodnike pristojnega sodišča, razlogi pa so dovolj tehtni, da razumnemu, objektivnemu zunanjemu opazovalcu vzbudijo resen dvom v nepristranskost sojenja. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od uporabe splošnih pravil krajevne pristojnosti, zato ga je treba razlagati in uporabljati restriktivno.
Družbenica in nekdanja zakonita zastopnica stečajnega dolžnika je kot javna uslužbenka (in ne kot funkcionarka v smislu nosilke sodne veje oblasti) sicer zaposlena v notranji organizacijski enoti sodišča, pred katerim teče stečajni postopek, vendar ne na gospodarskem oddelku, ki odloča o predmetni stečajni zadevi, ampak na pravdnem oddelku tega sodišča, pri čemer predlagatelj ne trdi, da bi bila z obravnavano zadevo doslej že v stiku. Sporno okoliščino je tako mogoče tudi v nadaljevanju nadzirati z ustrezno organizacijo delovnega procesa, pri čemer predložitveno sodišče po številu zaposlenih javnih uslužbencev ne spada med relativno majhna sodišča. Ob tem je treba upoštevati še vrsto postopka oziroma zadeve, saj gre za stečajni postopek nad pravno osebo, pri čemer imajo postopki zaradi insolventnosti značilnosti nepravdnih postopkov, v nepravdnem postopku pa se praviloma ne rešuje sporov, ampak je namenjen ureditvi medsebojnih razmerij, v tem primeru med stečajnim dolžnikom in njegovimi upniki.
denarna socialna pomoč - ugotavljanje premoženja prosilca - lastni dohodek prosilca - izplačilo za nazaj - denarna sredstva na bančnem računu - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se tožničina denarna sredstva na računu, prejeta iz naslova za nazaj izplačane denarne socialne pomoči, upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja za upravičenost do denarne socialne pomoči.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00089900
KZ-1 člen 92, 94. ZKP člen 420, 420/1. ZIKS-1 člen 8, 8/1, 18, 18/1, 28
izvršitev kazni zapora - zastaranje izvršitve kazni - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - druga sodna odločba - pomembno pravno vprašanje - poziv na prestajanje kazni zapora - vročanje - pravila vročanja - uporaba procesnih pravil
Izpodbijani pravnomočni sklep po vsebini predstavlja odločbo, izdano po pravnomočno končanem kazenskem postopku, zoper katero je zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena, če gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju. V zahtevi zastavljeno vprašanje, katero procesno pravilo velja za vročanje poziva iz prvega odstavka 18. člena ZIKS-1, je vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse.
Izvrševanje kazenskih sankcij je zakonodajalec uredil v posebnem zakonu – ZIKS-1, ki pri izdajanju odločb napotuje na uporabo drugega procesnega zakona – ZUP. Glede na besedilo prvega odstavka 8. člena ZIKS-1 ni razloga za drugačno postopanje sodišča pri vročitvi poziva na prestajanje zaporne kazni po prvem odstavku 18. člena ZIKS-1. Za vročanje poziva se uporabljajo procesna pravila, ki so uzakonjena v ZUP.
delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - zaposlitev toženke na pristojnem sodišču - nekdanja uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je stranka postopka nekdanja uslužbenka pristojnega sodišča samo po sebi še ne narekuje utemeljenosti predloga za prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - okoliščine konkretnega primera - izjema od splošnega pravila - restriktivna razlaga - zavrnitev predloga
Okoliščina, da oseba, ki se postavlja pod skrbništvo, začasno biva na območju drugega sodišča, ni samodejen razlog, na podlagi katerega bi Vrhovno sodišče odločanje preneslo na drugo stvarno pristojno sodišče. Pred očmi mora imeti vse okoliščine konkretnega primera. Te morajo biti v predlogu jasno in konkretno predstavljene. Institut prenosa pristojnosti namreč pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je treba okoliščine, ki naj bi ga utemeljile, presojati ozko. Tak preizkus zaradi pomanjkljivo obrazloženega predloga ni mogoč.
ZPP člen 17, 17/1, 17/2. ZIZ člen 35, 35/2, 78, 78/2, 78/2, 100, 100/1, 136
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost v izvršilnem postopku - krajevna pristojnost izvršilnega sodišča - izvršilni postopek - izvršba na denarna sredstva - izvršba na premičnine - prebivališče dolžnika - Centralni register prebivalstva (CRP) - splošno znana dejstva
Tudi v izvršilnem postopku se pristojnost presodi takoj po prejemu predloga za izvršbo, na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je zato odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz Centralnega registra prebivalstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00089870
ZPP člen 67, 300, 300/1
prenos pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti - združitev pravd v skupno obravnavanje - zapuščinski postopek - bivališče dedičev - ugoditev predlogu
Vse v predlogu opisane okoliščine, ki jih potrjujejo podatki iz elektronskega vpisnika, kažejo na to, da se bo postopek laže in hitreje opravil pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani (na območju tega sodišča tudi leži večina nepremičnin v lasti zapustnika) ter da bi bila združitev obeh zapuščinskih zadev po zakoncih lahko smotrna in ekonomična. Nujna predpostavka zanjo je pristojnost istega sodišča (prvi odstavek 300. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Vrhovno sodišče je zato predlogu za prenos pristojnosti ugodilo.
postulacijska sposobnost - laični predlog - laična vloga - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljeno izredno pravno sredstvo - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama (oziroma po zakonitem zastopniku) pa le, če ima opravljen pravniški državni izpit. Dokaz o tem mora priložiti predlogu za dopustitev revizije, sicer sodišče predlog zavrže.
Prva nasprotna udeleženka predloga ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sama, pri tem pa ni zatrjevala niti izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00089608
OZ člen 190, 190/1, 196. SPZ člen 48, 48/1, 48/3. DZ člen 79, 79/2. ZPP člen 252, 252/1.
dopuščena revizija - neupravičena obogatitev - verzijski zahtevek - premik premoženja - povračilo vlaganj v nepremičnino - zahtevek za povračilo vlaganj v tujo nepremičnino - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - trenutek nastanka koristi in prikrajšanja - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - obogatitveno načelo - obogatitveni princip - vrnitveno načelo - skupna vlaganja - večvrednost nepremičnine - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - ugotavljanje povečane vrednosti nepremičnin - metoda ugotavljanja višine zahtevka - višina koristi - vrednost v času odločanja - čas prehoda koristi - zapadlost terjatve - izguba posesti vlagatelja - nečista denarna terjatev - neupravičena obogatitev zaradi vlaganj v hišo - povračilo stroškov vlaganj - nabavna vrednost nepremičnin - metoda izračuna vrednosti nepremičnine - pravna narava zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj - skupno premoženje razvezanih zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev po razvezi zakonske zveze - valorizacija terjatev - odstop od sodne prakse
V tej zadevi je ostalo odprto še vprašanje, na kakšen način ugotoviti višino zahtevka za povračilo vlaganj v tujo nepremičnino. Ker med življenjskim primerom in končnim rezultatom, ki se odrazi v denarnem znesku, ni istovetnosti, je za ugotavljanje slednjega potrebna metoda, prek katere se to ugotovi posredno. Merila, ki naj začrtajo izhodišče te metode, so materialnopravna. Njihovo bistvo je, da se udejanji načelo izravnalne pravičnosti. To terja, da lastnik s plačilom ustreznega denarnega zneska izravna porušeno vrednostno neravnovesje na obligacijskopravnem področju.
Metoda, imenovana nabavno vrednostni način izračuna z obravnavo nadomestitvenih stroškov, ustreza obogatitvenemu načelu in s tem izravnalni pravičnosti. Upošteva namreč, koliko je zaradi preteklih vlaganj nepremičnina na dan, ko je tožnica odšla iz skupnega doma, vredna več, kot bi bila brez njih. To za materialnopravni preizkus - v položaju, ko lastnik ne ponudi konkretiziranih ugovorov - zadošča.
Pritožbeno sodišče pa je to metodo materialnopravno napačno uporabilo v delu, v katerem je večvrednost nepremičnine presojalo po cenah na dan sojenja. Pravilno je, da se večvrednost ugotavlja po cenah v času, ko je prišlo do premika premoženja, to pa je trenutek prenehanja zakonske skupnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - dejansko prebivališče - pristojnost po stalnem oziroma začasnem prebivališču - zavrnitev predloga
Točke geometrijskega lika tega satelitskega postopka so: Mengeš - Domžale - Škofja Loka. Oblika trikotnika, ki ga tvorijo na zemljevidu cestnih povezav, ne utemeljuje prenosa prisojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog pristojnega sodišča za prenos pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - pravno sredstvo - obremenjenost pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Večja obremenjenost pristojnega sodišča v primerjavi z drugimi sodišči ni samostojen razlog za prenos pristojnosti v skladu z določbo 67. člena ZPP.
zavrnitev priznanja in izvršitve - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je na podlagi sedmega odstavka a42.b člena ZIZ odločilo o pritožbi predlagatelja zoper odločitev o zavrnitvi priznanja oziroma izvršitve tuje odločbe, revizija ni dovoljena. Zato je predlog za dopustitev revizije nedovoljen.
stečajni postopek - elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje - elektronsko vlaganje vlog pooblaščencev - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Upnike zastopa pooblaščena odvetniška družba. Predlog za dopustitev revizije ni bil vložen v elektronski obliki, temveč je bil na Vrhovno sodišče poslan priporočeno po pošti, kar je v nasprotju z določbo prvega odstavka 123.a člena ZFPPIPP.
ZPP člen 367, 367/2, 377. ZFPPIPP-H člen 137, 137/1. ZFPPIPP člen 121, 121/2.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - sprememba zakona - dokončanje že začetih postopkov - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V obravnavani zadevi se je postopek odpusta obveznosti začel s sklepom z dne 21. 3. 2023, to je pred uveljavitvijo ZFPPIPP-H (1. 11. 2023), zato se skladno s prvim odstavkom 137. člena ZFPPIPP-H dokonča po določbah do tedaj veljavnega zakona. Ta je določal, da revizija v postopku osebnega stečaja ni dovoljena, zato je sodišče ne more niti dopustiti.