KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00030049
KZ-1 člen 211, 211/1, 82, 82/1, 82/4-2. ZKP člen 386, 377, 377/3, 445.
kaznivo dejanje goljufije - eno kaznivo dejanje - prikrivanje dejanskih okoliščin - goljufiv namen - pogoji za izrek oziroma preklic pogojne obsodbe - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe
Pritožbeno sodišče je za potrebe pritožbenega postopka pridobilo nov izpisek iz kazenske evidence za obdolženega R.Š. (l. št. 476), o čemer je v skladu s tretjim odstavkom 377. člena ZKP seznanilo stranke in zagovornico ter jim dalo primeren rok, da se o pridobljenem gradivu tudi izjavijo.
ZPP člen 105b, 105b/1, 105b/2, 105b/3, 105b/4, 108, 335, 336, 343, 343/1, 343/3. ZNP-1 člen 42. ZEPEP člen 28.
oddaja v vzgojni zavod - zavrženje pritožbe - pisna vloga - podpis na vlogi - zavod - zakoniti zastopnik - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe - podpis pritožnika - lastnoročen podpis - sestavine pritožbe - obvezna sestavina pritožbe - nepopolna pritožba - nepodpisana pritožba
Pritožba predlagatelja zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje lastnoročnega podpisa njenega zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca ne vsebuje, zato je nepopolna. Nepodpisano pritožbo sodišče zavrže (prvi in tretji odstavek 343. člena ZPP), ne da bi jo poprej vrnilo vložniku v dopolnitev.
ZFPPIPP člen 383b, 384, 386, 386/1, 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-2, 399/4-3, 400, 400/4, 401, 403, 403/1, 403/1-1. URS člen 22. DZ člen 4.
namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - začetek postopka odpusta obveznosti - osebni stečaj fizične osebe - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost)
V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje na upnikov ugovor podaljšalo preizkusno obdobje na dve leti od začetka postopka odpusta obveznosti. Preizkusno obdobje se določi ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost (četrti odstavek 400. člena ZFPPIPP). Glede zdravstvenega stanja dolžnice je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da dolžnica svojih zdravstvenih težav ni podkrepila z dokazili.
Upniku pa višje sodišče še pojasnjuje, da na dolžino preizkusnega obdobja ne vpliva zaposlenost dolžnika tako, da bi samo zato, ker je zaposlen, bilo določeno daljše preizkusno obdobje. S tem bi bili v bistvu kaznovani tisti dolžniki, ki se potrudijo in si najdejo zaposlitev. Ni pa to okoliščina, ki bi glede na zgoraj navedeno zakonsko določbo vplivala na dolžino preizkusnega obdobja v smislu njegovega podaljšanja. Vsekakor pa zaposlenost dolžnika kaže na to, da se trudi urediti življenje in zaživeti brez dolgov, da torej vlaga potrebni trud, da bi zaživel brez dolgov. Za obravnavani primer je tako dveletno preizkusno obdobje pravilno določeno.
oškodovanec kot tožilec - pouk o pravicah v postopku - pravni pouk obdolžencu - predlog za izločitev sodnika - izločitev sodnika - nepristranskost sodnika - dvom o nepristranskosti razpravljajočega sodnika
Preiskovalna sodnica ni ravnala protizakonito, ko je spoštovala željo in pravico osumljenke, da na vprašanja oškodovanca kot tožilca ne bo odgovarjala, saj je bila osumljenka pred zaslišanjem opozorjena na pravice po drugem odstavku 227. člena ZKP - s tem pa med drugim tudi na pravico, da ni dolžna odgovarjati na postavljena vprašanja.
V zvezi s pritožnikovo trditvijo, da bi sodnica oškodovanca kot tožilca morala poučiti o njegovih pravicah, ki mu gredo po tem zakonu, kot to določa 14. člen ZKP, pa prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavlja, da je potrebno navedeni člen razumeti na način, da se sme pomoč nanašati na uresničevanje pravic, ki jih subjektom daje ZKP, ne more pa se nanašati na vprašanja dejanskega stanja ali pravna vprašanja, o katerih odloča sodišče v kazenskem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031686
OZ člen 435, 447. ZPP člen 258, 258/2.
prodajna pogodba - prevzem blaga - ugovor pasivne legitimacije - izvenzakonski partner - ustaljena poslovna praksa - zavrnitev računa - zaslišanje stranke - pravilno vabljenje - preložitev naroka - izostanek stranke - opravičljiv razlog za odsotnost z naroka - nepredvidljivi dogodek
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je bila prav tožena stranka kupec po prodajnih pogodbah, sklenjenih s tožečo stranko. Na to kaže 7 priloženih računov, ki se vsi glasijo na toženo stranko. Če tožena stranka res ne bi bila kupec po prodajnih pogodbah, bi bilo pričakovati, da bo vsaj enkrat izdanim računom ugovarjala. Da bi to storila, pa ni niti zatrjevala.
Toženka in prevzemnik blaga sta zunajzakonska partnerja (s skupnim otrokom), ki imata vsak svoje podjetje (s. p.) na istem naslovu. Zato je še toliko bolj izkustveno sprejemljivo in logično, da je blago za toženo stranko prevzemal njen partner in da je bila takšna izročitev pravilna.
Sodišče je toženi stranki omogočilo izvedbo dokaza, ki pa ga ta ni izkoristila. Za preložitev naroka ne zadostuje, da stranka opraviči svoj izostanek, temveč mora imeti tudi opravičljiv razlog za izostanek. Tožena stranka bi morala zatrjevati, v čem je bila neodložljiva obveznost nenaden, objektivno nepredvidljiv dogodek in kateri so bili tisti razlogi, ki so botrovali tako pozni sporočitvi odsotnosti, ter za to predložiti konkretne in prepričljive dokaze.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - predmet obtožbe ni rešen v celoti - nasprotje med izrekom in razlogi
Sodišče prve stopnje mora o predmetu obtožbe odločiti v izreku sodbe, sicer krši objektivno identiteto med obtožbo in sodbo. Sodišče prve stopnje sicer ni vezano na pravno opredelitev kaznivega dejanja, pri kateri vztraja državni tožilec, mora pa odločiti o dejanju, ki je opisano v obtožbi, vključno z morebitno spremembo in razširitvijo obtožbe na glavni obravnavi.
Sodišče prve stopnje sicer na pravno kvalifikacijo ni vezano, vendar bi v razlogih izpodbijane sodbe moralo navesti prepričljive in argumentirane razloge, zakaj pravni kvalifikaciji in opisu kaznivega dejanja, pri katerem je vztrajala državna tožilka, ni sledilo, slednji pa so v obrazložitvi izpodbijane sodbe v celoti izostali.
DZ člen 290, 290/1.. ZNP-1 člen 215, 215/1.. ZPP člen 313, 413.. ZZZDR člen 106, 106/5, 123, 123/1, 129, 129a, 131c.
razveza zakonske zveze - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - izvajanje stikov - višina preživnine za mladoletnega otroka - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - stroški postopka v družinskih sporih - načelo prostega preudarka
Sodišče ne ocenjuje otrokovih potreb kot matematično preverljivo računsko operacijo. Sodišče se mora na v številkah izražene potrebe opirati zgolj okvirno, upoštevaje pri tem splošno znana dejstva in pa okoliščine, ki zadevajo konkretnega otroka.
KZ-1 člen 29, 29/2, 43, 48a, 70a, 70a/1, 134a, 134a/1, 135, 135/1. ZKP člen 372, 372-5.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - neprištevnost storilca - zalezovanje - grožnja - kršitev kazenskega zakona - stranska kazen izgon tujca iz države
Ker zakon za kaznivo dejanje grožnje v prvem odstavku 135. člena KZ-1 predpisuje denarno kazen ali zapor do 6 mesecev, pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenemu stališču, da je prvostopenjsko sodišče s tem, ko je izreklo varnostni ukrep po 70.a členu KZ-1 tudi za to dejanje, z odločbo o varnostnem ukrepu prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00030687
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1. ZZVZZ člen 86, 86/1, 91.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije proti odgovorni osebi - okvara zdravja - stroški zdravljenja - zavrženje kazenske ovadbe - pravica do izjave
Podlago vtoževani terjatvi predstavlja določba prvega odstavka 86. člena ZZVZZ, na podlagi katere ima Zavod za zdravstveno zavarovanje RS pravico zahtevati povrnitev škode od tistega, ki je namenoma ali iz malomarnosti povzročil okvaro zdravja ali smrt zavarovane osebe. Ta je v skladu z določbo 91. člena ZZVZZ enaka plačanim stroškom zdravljenja neposrednega oškodovanca zaradi okvare zdravja, do katere je prišlo namenoma ali iz malomarnosti povzročitelja.
SPZ člen 70, 70/5. ZZZDR člen 60. ZNP člen 128, 128/2.
delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku - napotitev na pravdo - sporna dejstva
Sodišče prve stopnje bi moralo glede spornih dejstev tistega udeleženca, ki je zatrjeval obstoj teh dejstev, najprej napotiti na pravdo in počakati z delitvijo skupnega premoženja.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00031935
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/2. SPZ člen 47, 47/1, 107, 107/1. OZ člen 35, 86. ZEN člen 3, 8, 9.
gradnja čez mejo nepremičnine - izbrisna tožba
Ob tem sodišče druge stopnje v luči pritožbene graje še pojasnjuje, da lahko ureditev razmerij po 47. členu SPZ predlagata tudi (so)lastnik nepremičnine (prvo tožeča stranka) na kateri je graditelj (prvo tožena stranka) zgradil stavbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030274
ZJF člen 50, 51. OZ člen 39, 39/3, 55, 55/2. ZPP člen 7, 8, 150, 150/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ničnost pogodbe - ničnost kot sankcija za kršitev - pisna oblika - podlaga obveznosti - pogodbena avtonomija - izpolnitev pogodbene obveznosti - ugovor slabega pravdanja - pobotni ugovor - odmera pravdnih stroškov - denacionalizirano premoženje - povrnitev vlaganj v denacionalizirano premoženje - opredelitev do nerelevantnih navedb - določen ali določljiv predmet pogodbene obveznosti - dokazna ocena - trditvena podlaga - razpravno načelo - obrazloženost odločitve o stroških
Tožena stranka ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da je Aneks ničen, ker je z njegovim podpisom tožena stranka prevzela obveznosti v nasprotju s prisilnimi predpisi o obremenjevanju občinskih proračunov, konkretno v nasprotju z določbo 51. člena ZJF. Po presoji višjega sodišča navedena določba ZJF ne daje nobene podlage za sklep, da ima zaveza v nasprotju s konkretno določbo posledico ničnost take zaveze. ZJF take sankcije ne predpisuje, prav tako pa je glede na naravo ničnostne sankcije kot skrajne sankcije po presoji višjega sodišča sankcija ničnosti v konkretnem primeru nesorazmerna.
Pritožnik, ki je podjetje, je predlagalo oprostitev plačila sodnih taks ali vsaj odlog plačila. Sodišče prve stopnje ni odločilo o predlogu za odlog, ampak je samo delno oprostilo tožnika plačil takse za pritožbo. Ker sklep nima razlogov, ga je bilo treba razveljaviti in vrniti v ponovno odločanje (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - aktivno iskanje zaposlitve - namen instituta odpusta dolga - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - slabe življenjske razmere - zdravstvene težave - celovita ocena stanja dolžnika - objektivni razlogi
Sodišče prve stopnje se do njenih (z zdravniško dokumentacijo izkazanih) zdravstvenih težav ni opredelilo, pač pa je navedlo zgolj to, da dolžnica očitkov upraviteljice ni prerekala, pač pa je svoja dejanja opravičevala z boleznijo. To za zaključke, kakršni izhajajo iz izpodbijanega sklepa in brez vsakršne dokazne ocene predložene zdravstvene dokumentacije, nikakor ne more zadostovati.
Iz zakonske dikcije prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP povsem jasno izhaja, da si mora dolžnik, če ni zaposlen in je sposoben za delo, prizadevati najti zaposlitev in upravitelju mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev. Če sodišče prve stopnje ob nesporni ugotovitvi dolžničinega zdravnika, da je dolžnica nezmožna za aktivno iskanje zaposlitve, temu ni sledilo, potem bi moralo razloge za to pojasniti. Ob odsotnosti kakršnekoli ocene zdravstvenega stanja in osebnih okoliščin, v katerih dolžnica živi, ni mogoče slediti pavšalnemu zaključku izpodbijanega sklepa, da je dolžnica „nedvomno“ kršila določbe ZFPPIPP.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - sodnik posameznik
Pritožbeno sodišče je vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Zato pritožnica ne more uspeti s pritožbenim vztrajanjem, da s tožečo stranko ni bila v poslovnem razmerju oziroma da ji ničesar več ne dolguje. S temi navedbami namreč uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljen.
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 8, 15, 15/1. ZPP člen 17, 18, 18/2, 18/3.
pristojnost v sporu z mednarodnim elementom - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - zavrženje tožbe zaradi nepristojnosti - evropsko pravo - običajno prebivališče - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - prevzem pristojnosti za odločanje - zaprosilo države prosilke
Pojem "običajno prebivališče" iz 8. člena Uredbe je treba razlagati tako, da to prebivališče ustreza kraju, ki pomeni neko integracijo otroka v družbeno in družinsko okolje. V ta namen je treba med drugim upoštevati dolžino, rednost, pogoje bivanja in razloge za bivanje na ozemlju države članice ter razloge za preselitev družine v to državo članico, državljanstvo otroka, kraj in pogoje šolanja, znanje jezikov ter družinske in socialne vezi otroka v navedeni državi.
izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - razlaga izvršilnega naslova
Izrek izvršilnega naslova, v katerem je dolžnici naloženo, da točno določeno stanovanje prepusti upniku prosto oseb in stvari, pomeni, da mu omogoči posest stvari, to pa je, da mu izroči ključe stanovanja ali stori drugo potrebno, da lahko upnik nemoteno vstopi v stanovanje. Zgolj opustitev rabe ne zadošča. Objektivno vzeto izrek izvršilnega naslova ne dopušča drugačne razlage. Ker gre za razlago izvršilnega naslova - sodne odločbe, so pravila razlage omejena predvsem na gramatikalno razlago, tu pa se kriterij objektivnih meja razlage uporablja tako kot pri razlagi vsebine pravnega posla.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug - založitev zneska za kritje izvršilnih stroškov - stroški - predračun stroškov - višina stroškov - potrebnost za izvršbo - delna izpolnitev obveznosti - dokončen sklep o višini stroškov
Pritožnik v ničemer ne prereka pravilnosti postavk, ki so ponujene v upnikovemu predračunu, zlasti ne zatrjuje razhajanja med izvršilnim naslovom in stroški iz priloženega predračuna (kar je pri stroških, ki se naložijo dolžniku ex-ante, torej kot položitev zneska, odločilno). O natančni višini potrebnih stroškov, tj. stroškov, ki bodo dejansko potrebni za realizacijo terjatve po izvršilnem naslovu, bo sodišče razpravljalo v kasnejši fazi postopka, ex-post glede na njihov nastanek, (če) ko bo na predlog izdalo dokončen sklep o višini stroškov.
Stranka postopka zavarovanja je mld. B. A., ne pa tudi pritožnica, ki je sicer zakonita zastopnica dolžnice. Kot zakonita zastopnica lahko pritožnica vlaga vloge in opravlja druga procesna dejanja zgolj v imenu dolžnice (79. člen ZPP). Ker je pritožnica ugovor vložila v svojem imenu, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot nedovoljenega.
Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov se ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (12.a člen ZST-1).
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka s predložitvijo potrdila ZPIZ in izpisa zavarovanj v RS z dne 8.11.2019 vzbudila dvom v pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, kakšne povprečne mesečne dohodke dejansko prejema tožeča stranka.