podjemna pogodba - popravilo vozila - nekvalitetno in nestrokovno delo - servis vozila - jamčevanje za napake stvari - manjvrednost vozila - odstop od pogodbe - garancijski rok - sodni izvedenec - dokazovanje
Ugotovitve o številu prevoženih kilometrov in ohranjenosti vozila bi bile pomembne šele, če bi tožnik uspel dokazati, da mu je škoda nastala zaradi toženčevega nestrokovnega popravila. Vendar mu tega v predmetnem postopku ni uspelo dokazati.
padec po stopnicah - povrnitev škode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost - denarna satisfakcija
Tožnik se zaradi brazgotin neugodno počuti, brazgotini pa predstavljata trajno spremembo njegove zunanjosti. Enako velja za šepanje in otečenost noge, ki se pojavita, če tožnik nogo preveč obremeni. Pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje tožniku iz tega naslova (skaženost) prisodilo prenizko odškodnino, to je zgolj 500,00 EUR. Glede na odškodnine v podobnih primerih je po oceni pritožbenega sodišča primerna odškodnina 1.200,00 EUR, to je toliko, kot je zahteval tožnik v tožbenem zahtevku.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - začetek postopka odpusta obveznosti - dolžina preizkusnega obdobja - ugovor zoper sklep - prepozen ugovor - sklep o odpustu obveznosti
Preizkusno obdobje je bilo stečajni dolžnici določeno že s sklepom z dne 29. 4. 2019. Tedaj je bil začet postopek odpusta obveznosti stečajni dolžnici in določeno preizkusno obdobje 6 mesecev, ki je z dnem 29. 10. 2019 že poteklo. Pritožnik bi z razlogi, ki jih uveljavlja sedaj v pritožbi zoper sklep o odpustu obveznosti z dne 4. 11. 2019, eventualno lahko uspel v ugovoru zoper sklep, s katerim je sodišče določilo preizkusno obdobje, to je zoper sklep z dne 29. 4. 2019, česar pa ni storil. Ne more pa s takimi razlogi pritožnik več uspeti v okviru pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje po poteku preizkusne dobe odločilo o samem odpustu obveznosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00030730
KZ-1 člen 72, 324, 324/1, 324/1-1. ZKP člen 129a, 129a/2, 137, 137/6, 285č, 285č/6, 371, 371/1, 371/1-11.
skrajšani postopek - obvestilo o pritožbeni seji - nevarna vožnja v cestnem prometu - priznanje krivde - kazenska sankcija - olajševalne in obteževalne okoliščine - zaporna kazen - nevezanost na predlog državnega tožilca - varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja - kategorije vozil - delo v splošno korist
V skrajšanem postopku predsednik senata ali senat, v nasprotju z rednim postopkom, nista zavezana vabiti strank na sejo, če ocenita, da njihova navzočnost ne bo pripomogla k razjasnitvi dejanskih in pravnih vprašanj.
Člen 285.č ZKP določa, da v sodbi, s katero se obdolženec spozna za krivega, sodišče ne more izreči strožje kazenske sankcije, kot jo je predlagal državni tožilec. Navedena določba je umeščena v poglavje o predobravnavnem naroku, pri čemer omejitev iz citiranega člena velja, v kolikor je obdolženec krivdo priznal po danem kaznovalnem predlogu tožilstva. Sodišče prve stopnje obdolžencu ne bi smelo izreči strožje kazenske sankcije samo, v kolikor bi kaznivo dejanje priznal po tem, ko bi bil seznanjen s kaznovalnim predlogom državnega tožilca. Dejstvo, da je slednji v končni besedi prvič podal kaznovalni predlog ne pomeni, da bi mu moralo sodišče slediti oziroma obdolžencu izreči predlagano ali milejšo kazensko sankcijo.
vsebina pooblastila - splošno pooblastilo - posebno pooblastilo - obseg pooblastitve - pogodba o poravnavi - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - skrbnost dobrega strokovnjaka - aktivna legitimacija
Na podlagi splošnega pooblastila je pooblaščenec upravičen sklepati vse pravne posle, ki spadajo v redno poslovanje oziroma za katere ni zakonske zahteve po posebnem pooblastilu.
Nujna elementa pogodbe o poravnavi sta spor ali negotovost med strankama posla in medsebojno vzajemno popuščanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00030232
Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3, 6, 6/1, 6/2, 6/4.
pogodba o šolanju - uporaba tujega prava - dogovor o uporabi tujega prava - švicarsko pravo - potrošniška pogodba - mandatna pogodba - najemna pogodba - mešana pogodba - odpoved pogodbenega razmerja - pravica do odstopa od pogodbe - neprimeren čas - škodljive posledice - nastanek škode - pogodbena kazen - vrnitev plačanega zneska - kogentna narava določb - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - več pooblaščencev
Pravdni stranki sta sklenili internatsko pogodbo (pogodba o šolanju oziroma internatu), pri kateri gre, kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, po stališču švicarske sodne prakse za mešano pogodbo, za katero se predvsem uporabljajo pravila mandatnih pogodb, vključno s pravico do odpovedi ob vsakem času, pa tudi dolžnostjo nadomestitve škode nasprotni stranki v primeru odstopa ob neprimernem času (prvi in drugi odstavek 404. člena švicarskega Obligationerecht (OR)).
Ključno je vprašanje, ali je imel tožnik pravico odstopiti od pogodbe in ali zato upravičeno zahteva od toženke vrnitev že plačanega zneska. Gre torej za vprašanje veljavnosti/obstoja celotne pogodbe in ne torej za spor zgolj o tisti komponenti, ki se nanaša na nastanitev. Čim je tako, pa je treba uporabiti pravila tiste pogodbe, katere elementi prevladujejo, torej mandatne pogodbe, oziroma imajo pravila mandatne pogodbe prednost pred pravili najemne pogodbe.
Pravilno je stališče, da ni mogoče šteti, da je odpoved dana ob neprimernem času v primeru, ko je izkazano, da lahko internat (šola) zaradi velikega povpraševanja po njenih storitvah prosto mesto zapolni z novim dijakom do začetka semestra, nastanek druge, konkretne škode oziroma stroškov zaradi odpovedi ob neugodnem času pa ni izkazan.
Glede na kogentno naravo določbe 404. člena OR, v skladu s katero lahko stranki kadarkoli odpovesta mandatno pogodbo, ni mogoče z mandatno pogodbo vnaprej določiti, kdaj je neprimernem čas za odpoved pogodbe, oziroma ni mogoče določiti kot odpoved pogodbe ob neprimernem času odpovedi, ki to dejansko ni, saj bi to po pravilnem stališču sodišča prve stopnje pomenilo prepovedano omejevanje (mandantove) pravice do odstopa od pogodbe. Dogovor o pogodbeni kazni v primeru mandatne pogodbe je zaradi kogentne narave 404. člena OR veljaven le, če je pogodbena kazen dogovorjena za primer odpovedi ob neprimernem času, o odpovedi pogodbe ob neprimernem času pa lahko govorimo le, če nasprotni stranki zaradi odpovedi nastanejo škodljive posledice, ki v primeru pravočasne odpovedi (odpovedi ob primernem času) ne bi nastale.
V primeru, ko ima stranka enega pooblaščenca iz območja sodišča, drugega pa zunaj tega območja, namreč ni mogoče šteti, da so bile za izbiro odvetnika zunaj območja sodišča podane posebne okoliščine, ki opravičujejo, da se presežek stroškov, ki nastane zaradi strankine izbire odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, naloži v plačilo nasprotni stranki.
Novejša sodna praksa stoji na stališču, da 143. člen ZD, ki ureja institut ločitve zapuščine, ne določa pogoja prezadolženosti. Zato bi upoštevanje tega pogoja pomenilo nedopustno preširoko razlago te določbe.
Okoliščina, da naj bi bili pri zapustničini nepremičnini vknjiženi hipoteki v korist ločitvenih upnikov, slednjima ne jemlje pravnega interesa za vložitev predloga za ločitev zapuščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00030602
SPZ člen 271, 271/4. ZVEtL-1 člen 2, 18, 24, 30, 30/3. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 286b, 286b/1. ZEN člen 73. GZ člen 93, 118.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - zakonita stavbna pravica - splošni skupni del - smiselna uporaba določb pravdnega postopka v nepravdnem postopku - prirejenost dokaznih sredstev - dokazna moč - prepozno grajanje kršitev postopka - izgradnja parkirne hiše - ločenost postopkov - ustanovitev stavbne pravice
Določitev vsebine sporazuma o ustanovitvi stavbne pravice ni predmet postopka za vzpostavitev etažne lastnine, temveč predmet ločenega nepravdnega postopka.
V pravdnem postopku (in glede tega enako v nepravdnem postopku) so dokazila prirejena. To pomeni, da ima zaslišanje strank/udeležencev enako dokazno moč kot listina ali vpogled v evidenco. Zato je zgrešena navedba, da bi sodišče z vpogledom v kataster lahko dejstva ugotovilo z večjo stopnjo verjetnosti.
ZPP člen 249, 251, 252, 253, 254. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-2, 41, 41/2.
nagrada za izvedensko delo - pravica izvedenca do povračila stroškov in nagrade - upravičenost izvedenca do nagrade - sklep o odmeri nagrade izvedencu - pripombe na izvedensko mnenje - nepravilnost izvedenskega mnenja - upoštevanje navodil sodišča - nagrada za študij spisa - tipkarska napaka - očitna pisna pomota
Izvedenec je do povračila stroškov in nagrade upravičen, če opravi delo v skladu z navodili sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00030615
OZ člen 583, 583/3. SPZ člen 92.
posodbena pogodba - vrnitev stvari - dogovor o uporabi nepremičnine - izpraznitev in izročitev nepremičnin - brezplačna uporaba za nedoločen čas - začasno dovoljenje - prenehanje pogodbe - preklic prekarija - zasedba brez pravne podlage
Ker je šlo za začasno dovoljenje za uporabo stvari, ga lahko lastnik kadarkoli prekliče. S pisno odpovedjo dogovora s strani tožeče stranke je dogovor prenehal veljati, toženci pa bi nepremičnino morali takrat vrniti tožeči stranki. Ker tega prostovoljno niso storili, jim je to na podlagi 92. člena SPZ naložilo sodišče.
SPZ sicer omogoča prestavitev/spremembo obstoječe nujne poti, a le lastniku nepremičnine, ki je z njo obremenjena (90. člen SPZ), pod pogojem, da dokaže, da nova pot bolj ustreza kriterijem za ustanovitev nujne poti od prvotne. Nima pa te pravice lastnik tiste nepremičnine, v korist katere je nujna pot ustanovljena.
odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - delo v kuhinji - organizacija dela - izvedenec za varstvo pri delu - dokazna ocena
Znanje o pravilnem higienskem in sanitarnem ravnanju s hrano in prehrambenimi izdelki tožnici ne bi pomagalo izogniti se škodnemu dogodku. Njena teza, da do nezgode ne bi prišlo, če tega dne ne bi bila razporejena v kuhinjo, je zgrešena. Naravna vzročnost kot predpostavka za odškodninsko odgovornost je tako v pravni teoriji kot v sodni praksi že opuščena. Upoštevni so namreč le pravno odločilni oziroma adekvatni vzroki za nastalo škodo. Za naključnost trka, iz katerega izvira tožničina škoda, ne odgovarja toženkin zavarovanec. Sicer pa mora vsakdo predvsem sam poskrbeti za svojo varnost. To velja tudi za tožnico, ki bi morala pri izstopu iz čajne kuhinje gledati, kam stopa, oziroma svoje gibanje prilagoditi konkretnim okoliščinam.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00029872
KZ-1 člen 257, 257/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-4.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - obtožni predlog - preizkus obtožnega akta - ni dokazov - dokazi za utemeljen sum - prisilni privod - zavrženje obtožnega akta
Nepravilno odrejen prisilni privod sam po sebi še ne pomeni nedopustnega ravnanja v smislu kaznivega dejanja iz prvega odstavka 257. člena KZ-1, niti kakšnega drugega uradno pregonljivega kaznivega dejanja. Vse to pravilno navaja sodišče prve stopnje v razlogih napadenega sklepa.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POMORSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSK00030083
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 25.. PZ-UPB2 člen 535.. OZ-UPB1 člen 535.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - nakladnica - dogovor o izključni pristojnosti - dopustna pritožbena novota
Izključna pristojnost na podlagi dogovora o pristojnosti se delno razlikuje od izključne pristojnosti po določbah 24. člena Uredbe prav po tem, da lahko stranki dogovor spremenita. To lahko storita tudi s konkludentim ravnanjem, med ostalim tako, da se tožena stranka kljub temu, da tožba ni bila vložena pred sodiščem dogovorjene pristojnosti, spusti v pravdanje. V predmetni zadevi pa tožena stranka ni podala odgovora na tožbo, zato ni mogoče ugotoviti, da bi se spustila v pravdanje. Če je tako, ugovor pristojnosti slovenskega sodišča zaradi izključne pristojnosti sodišča druge države, podan šele v pritožbi zoper zamudno sodbo, ni prepozen in ga je treba obravnavati.
grožnja - zakonski znaki kaznivega dejanja - resna grožnja - občutek ogroženosti oškodovanca - vsebina grožnje v tujem jeziku - albansko pravo - krvno maščevanje
Kakor je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče mora biti grožnja v smislu 135. člena KZ-1 objektivno zmožna povzročiti občutek strahu za življenje ali telesno celovitost oškodovanca, pri čemer zgolj dejstvo, da se je oškodovanec zaradi grožnje prestrašil in počutil ogroženega, za izpolnitev zakonskih znakov tega kaznivega dejanja ne zadostuje.
Smiselna uporaba določila 212. člena ZPP, po katerem mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoje zahtevke, pomeni, da mora stranka, ki predlaga taksno oprostitev, podati ustrezno trditveno in dokazno podlago za svoj predlog. Torej mora navesti vsa pravno odločilna dejstva, iz katerih izhaja, da sodne takse glede na njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje ne more plačati oziroma da sredstev za plačilo sodne takse nima oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Trditve in ponujeni dokazi morajo biti takšni, da sodišču ob skrbni presoji vseh okoliščin omogočajo ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za ugoditev taksni oprostitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030274
ZJF člen 50, 51. OZ člen 39, 39/3, 55, 55/2. ZPP člen 7, 8, 150, 150/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ničnost pogodbe - ničnost kot sankcija za kršitev - pisna oblika - podlaga obveznosti - pogodbena avtonomija - izpolnitev pogodbene obveznosti - ugovor slabega pravdanja - pobotni ugovor - odmera pravdnih stroškov - denacionalizirano premoženje - povrnitev vlaganj v denacionalizirano premoženje - opredelitev do nerelevantnih navedb - določen ali določljiv predmet pogodbene obveznosti - dokazna ocena - trditvena podlaga - razpravno načelo - obrazloženost odločitve o stroških
Tožena stranka ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da je Aneks ničen, ker je z njegovim podpisom tožena stranka prevzela obveznosti v nasprotju s prisilnimi predpisi o obremenjevanju občinskih proračunov, konkretno v nasprotju z določbo 51. člena ZJF. Po presoji višjega sodišča navedena določba ZJF ne daje nobene podlage za sklep, da ima zaveza v nasprotju s konkretno določbo posledico ničnost take zaveze. ZJF take sankcije ne predpisuje, prav tako pa je glede na naravo ničnostne sankcije kot skrajne sankcije po presoji višjega sodišča sankcija ničnosti v konkretnem primeru nesorazmerna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00030687
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1. ZZVZZ člen 86, 86/1, 91.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije proti odgovorni osebi - okvara zdravja - stroški zdravljenja - zavrženje kazenske ovadbe - pravica do izjave
Podlago vtoževani terjatvi predstavlja določba prvega odstavka 86. člena ZZVZZ, na podlagi katere ima Zavod za zdravstveno zavarovanje RS pravico zahtevati povrnitev škode od tistega, ki je namenoma ali iz malomarnosti povzročil okvaro zdravja ali smrt zavarovane osebe. Ta je v skladu z določbo 91. člena ZZVZZ enaka plačanim stroškom zdravljenja neposrednega oškodovanca zaradi okvare zdravja, do katere je prišlo namenoma ali iz malomarnosti povzročitelja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00030049
KZ-1 člen 211, 211/1, 82, 82/1, 82/4-2. ZKP člen 386, 377, 377/3, 445.
kaznivo dejanje goljufije - eno kaznivo dejanje - prikrivanje dejanskih okoliščin - goljufiv namen - pogoji za izrek oziroma preklic pogojne obsodbe - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe
Pritožbeno sodišče je za potrebe pritožbenega postopka pridobilo nov izpisek iz kazenske evidence za obdolženega R.Š. (l. št. 476), o čemer je v skladu s tretjim odstavkom 377. člena ZKP seznanilo stranke in zagovornico ter jim dalo primeren rok, da se o pridobljenem gradivu tudi izjavijo.