KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00030730
KZ-1 člen 72, 324, 324/1, 324/1-1. ZKP člen 129a, 129a/2, 137, 137/6, 285č, 285č/6, 371, 371/1, 371/1-11.
skrajšani postopek - obvestilo o pritožbeni seji - nevarna vožnja v cestnem prometu - priznanje krivde - kazenska sankcija - olajševalne in obteževalne okoliščine - zaporna kazen - nevezanost na predlog državnega tožilca - varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja - kategorije vozil - delo v splošno korist
V skrajšanem postopku predsednik senata ali senat, v nasprotju z rednim postopkom, nista zavezana vabiti strank na sejo, če ocenita, da njihova navzočnost ne bo pripomogla k razjasnitvi dejanskih in pravnih vprašanj.
Člen 285.č ZKP določa, da v sodbi, s katero se obdolženec spozna za krivega, sodišče ne more izreči strožje kazenske sankcije, kot jo je predlagal državni tožilec. Navedena določba je umeščena v poglavje o predobravnavnem naroku, pri čemer omejitev iz citiranega člena velja, v kolikor je obdolženec krivdo priznal po danem kaznovalnem predlogu tožilstva. Sodišče prve stopnje obdolžencu ne bi smelo izreči strožje kazenske sankcije samo, v kolikor bi kaznivo dejanje priznal po tem, ko bi bil seznanjen s kaznovalnim predlogom državnega tožilca. Dejstvo, da je slednji v končni besedi prvič podal kaznovalni predlog ne pomeni, da bi mu moralo sodišče slediti oziroma obdolžencu izreči predlagano ali milejšo kazensko sankcijo.
vsebina pooblastila - splošno pooblastilo - posebno pooblastilo - obseg pooblastitve - pogodba o poravnavi - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - skrbnost dobrega strokovnjaka - aktivna legitimacija
Na podlagi splošnega pooblastila je pooblaščenec upravičen sklepati vse pravne posle, ki spadajo v redno poslovanje oziroma za katere ni zakonske zahteve po posebnem pooblastilu.
Nujna elementa pogodbe o poravnavi sta spor ali negotovost med strankama posla in medsebojno vzajemno popuščanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00030232
Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3, 6, 6/1, 6/2, 6/4.
pogodba o šolanju - uporaba tujega prava - dogovor o uporabi tujega prava - švicarsko pravo - potrošniška pogodba - mandatna pogodba - najemna pogodba - mešana pogodba - odpoved pogodbenega razmerja - pravica do odstopa od pogodbe - neprimeren čas - škodljive posledice - nastanek škode - pogodbena kazen - vrnitev plačanega zneska - kogentna narava določb - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - več pooblaščencev
Pravdni stranki sta sklenili internatsko pogodbo (pogodba o šolanju oziroma internatu), pri kateri gre, kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, po stališču švicarske sodne prakse za mešano pogodbo, za katero se predvsem uporabljajo pravila mandatnih pogodb, vključno s pravico do odpovedi ob vsakem času, pa tudi dolžnostjo nadomestitve škode nasprotni stranki v primeru odstopa ob neprimernem času (prvi in drugi odstavek 404. člena švicarskega Obligationerecht (OR)).
Ključno je vprašanje, ali je imel tožnik pravico odstopiti od pogodbe in ali zato upravičeno zahteva od toženke vrnitev že plačanega zneska. Gre torej za vprašanje veljavnosti/obstoja celotne pogodbe in ne torej za spor zgolj o tisti komponenti, ki se nanaša na nastanitev. Čim je tako, pa je treba uporabiti pravila tiste pogodbe, katere elementi prevladujejo, torej mandatne pogodbe, oziroma imajo pravila mandatne pogodbe prednost pred pravili najemne pogodbe.
Pravilno je stališče, da ni mogoče šteti, da je odpoved dana ob neprimernem času v primeru, ko je izkazano, da lahko internat (šola) zaradi velikega povpraševanja po njenih storitvah prosto mesto zapolni z novim dijakom do začetka semestra, nastanek druge, konkretne škode oziroma stroškov zaradi odpovedi ob neugodnem času pa ni izkazan.
Glede na kogentno naravo določbe 404. člena OR, v skladu s katero lahko stranki kadarkoli odpovesta mandatno pogodbo, ni mogoče z mandatno pogodbo vnaprej določiti, kdaj je neprimernem čas za odpoved pogodbe, oziroma ni mogoče določiti kot odpoved pogodbe ob neprimernem času odpovedi, ki to dejansko ni, saj bi to po pravilnem stališču sodišča prve stopnje pomenilo prepovedano omejevanje (mandantove) pravice do odstopa od pogodbe. Dogovor o pogodbeni kazni v primeru mandatne pogodbe je zaradi kogentne narave 404. člena OR veljaven le, če je pogodbena kazen dogovorjena za primer odpovedi ob neprimernem času, o odpovedi pogodbe ob neprimernem času pa lahko govorimo le, če nasprotni stranki zaradi odpovedi nastanejo škodljive posledice, ki v primeru pravočasne odpovedi (odpovedi ob primernem času) ne bi nastale.
V primeru, ko ima stranka enega pooblaščenca iz območja sodišča, drugega pa zunaj tega območja, namreč ni mogoče šteti, da so bile za izbiro odvetnika zunaj območja sodišča podane posebne okoliščine, ki opravičujejo, da se presežek stroškov, ki nastane zaradi strankine izbire odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, naloži v plačilo nasprotni stranki.
ZPP člen 249, 251, 252, 253, 254. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-2, 41, 41/2.
nagrada za izvedensko delo - pravica izvedenca do povračila stroškov in nagrade - upravičenost izvedenca do nagrade - sklep o odmeri nagrade izvedencu - pripombe na izvedensko mnenje - nepravilnost izvedenskega mnenja - upoštevanje navodil sodišča - nagrada za študij spisa - tipkarska napaka - očitna pisna pomota
Izvedenec je do povračila stroškov in nagrade upravičen, če opravi delo v skladu z navodili sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00030615
OZ člen 583, 583/3. SPZ člen 92.
posodbena pogodba - vrnitev stvari - dogovor o uporabi nepremičnine - izpraznitev in izročitev nepremičnin - brezplačna uporaba za nedoločen čas - začasno dovoljenje - prenehanje pogodbe - preklic prekarija - zasedba brez pravne podlage
Ker je šlo za začasno dovoljenje za uporabo stvari, ga lahko lastnik kadarkoli prekliče. S pisno odpovedjo dogovora s strani tožeče stranke je dogovor prenehal veljati, toženci pa bi nepremičnino morali takrat vrniti tožeči stranki. Ker tega prostovoljno niso storili, jim je to na podlagi 92. člena SPZ naložilo sodišče.
ZFPPIPP člen 53, 53/4, 103, 103/7, 104, 104/9, 105, 105/3, 119, 119/6, 126, 126/2, 355, 355/2, 355/2-7, 356, 356/1, 356/2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 18, 21.
stroški upravitelja - stroški stečajnega upravitelja - materialni stroški - stroški poslovanja - kilometrina - stroški prevoza - vrste stroškov stečajnega postopka - predračun stroškov stečajnega postopka - nagrada upravitelja - odmera in plačilo nagrade upravitelja - ugovor stečajnega upravitelja - zavrženje ugovora - nedovoljen ugovor - dovoljenost ugovora - pravni interes stečajnega upravitelja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe
Upravitelju je po ZFPPIPP dana pravica do pritožbe le tedaj, kadar gre za odločitev sodišča, ki zadeva njega osebno in posega v njegove pravice in njegov pravni položaj. Izrecno mu daje pravico do pritožbe zoper sklepe o nagradi (deveti odstavek 104. člena ZFPPIPP) in o njegovih stroških (tretji odstavek 105. člena ZFPPIPP), ter zoper sklepe o njegovi razrešitvi (šesti odstavek 119. člena ZFPPIPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00029872
KZ-1 člen 257, 257/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-4.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - obtožni predlog - preizkus obtožnega akta - ni dokazov - dokazi za utemeljen sum - prisilni privod - zavrženje obtožnega akta
Nepravilno odrejen prisilni privod sam po sebi še ne pomeni nedopustnega ravnanja v smislu kaznivega dejanja iz prvega odstavka 257. člena KZ-1, niti kakšnega drugega uradno pregonljivega kaznivega dejanja. Vse to pravilno navaja sodišče prve stopnje v razlogih napadenega sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00029717
OZ člen 435. ZGD-1 člen 38a, 38a/4, 38a/9, 283. ZPP člen 181, 181/2. ZZK-1 člen 243, 243/1.
zavarovanje z začasno odredbo - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - prodajna pogodba - prodaja solastnega dela nepremičnine - nična pogodba - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - zastopanje družbe proti članom uprave
Iz vseh trditev obeh upnikov izhaja, da zasledujeta interes, da se nepremičnina, ki je bila odtujena na podlagi ničnega pravnega posla, vrne v premoženjsko sfero prvega dolžnika. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je ustrezno sodno varstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe, izbrisna tožba. Izbrisno tožbo pa je mogoče vložiti tudi brez posebnega ugotovitvenega zahtevka na ničnost pogodbe, saj se o tem vprašanju lahko odloča kot o predhodnem vprašanju ob odločanju o utemeljenosti izbrisne tožbe. Izbrisna tožba je po svoji naravi stvarnopravna tožba, njen tožbeni zahtevek pa je specifičen in je usmerjen ne le na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe, temveč tudi na izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe (ki temelji na ničnem pravnem poslu) in posledično na vzpostavitev prejšnjega zemljškoknjižnega stanja. Prav slednje navajata upnika v svojih trditvah. Za take zahtevke pa posebnega utemeljevanja pravnega interesa drugi odstavek 181. člena ZPP ne zahteva.
Za izbrisno tožbo tako ne zadošča, da je vpis materialnopravno neveljaven (ker je npr. pogodba, ki je podlaga za vpis, nična), temveč mora imeti oseba, ki vlaga izbrisno tožbo, na nepremičnini tudi pravico, ki je kršena z materialnopravno neveljavno vknjižbo.
Za odločitev, ali toženec protipravno vznemirja lastninsko pravico tožnice s tem, ko je njegovo vozilo že več let na njenem parkirišču, ni pomembno, kdo je kriv za okvaro vozila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00030408
SPZ člen 67, 67/5, 70, 70/4, 70/5. ZPP člen 247, 254, 254/3.
delitev solastnine - fizična delitev - civilna delitev - upravičen interes solastnikov - vlaganja v nepremičnino - posel, ki presega redno upravljanje - soglasje solastnikov - določitev vrednosti nepremičnine - dokazovanje z izvedencem - imenovanje drugega izvedenca - izločitev izvedenca - prodaja (nepremičnine) - cenitev nepremične - primerljiva tržna vrednost
Fizična delitev stanovanjske hiše je mogoča le z vzpostavitvijo etažne lastnine. Glede na mnenje izvedenca bi bilo objekt mogoče razdeliti na dve samostojni funkcionalni enoti šele z dodatnimi gradbenimi, obrtniškimi in instalacijskimi deli. Ker predlagateljica s slednjimi ne soglaša, nepremičnina ni (pravno) deljiva.
V primeru, ko fizična delitev ni mogoča, pride na vrsto civilna delitev, s prodajo stvari in razdelitvijo kupnine. Lahko pa sodišče namesto tega odloči, da stvar v celoti pripade tistemu solastniku, ki za to izkaže upravičeni interes, ob izplačilu drugih solastnikov.
V obravnavanem primeru se za prevzem celotne stvari potegujeta oba solastnika. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ima prednost predlagateljica. Njen solastni delež je sedemkrat večji od pritožnikovega. Tako veliko razliko v velikosti solastnih deležev bi bilo pri presoji upravičenega interesa mogoče uravnotežiti z dejstvom, da je manjšinski solastnik do delitve sam uporabljal in vdrževal solastno stvar, nadalje z njegovimi upoštevanja vrednimi potrebami, da nima rešenega stanovanjskega vprašanja in podobno. Nasprotni udeleženec obstoja takšnih okoliščin na svoji strani ni izkazal.
padec po stopnicah - povrnitev škode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost - denarna satisfakcija
Tožnik se zaradi brazgotin neugodno počuti, brazgotini pa predstavljata trajno spremembo njegove zunanjosti. Enako velja za šepanje in otečenost noge, ki se pojavita, če tožnik nogo preveč obremeni. Pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje tožniku iz tega naslova (skaženost) prisodilo prenizko odškodnino, to je zgolj 500,00 EUR. Glede na odškodnine v podobnih primerih je po oceni pritožbenega sodišča primerna odškodnina 1.200,00 EUR, to je toliko, kot je zahteval tožnik v tožbenem zahtevku.
Med tožničino škodo in očitanim protipravnim ravnanjem (opustitvami) zavarovanca toženke ni vzročne zveze, saj se je tožnica poškodovala zaradi padca drugega obiskovalca lokala, to je naključja, za katerega toženkin zavarovanec ni odgovoren. Tožnica namreč v dokaznem postopku ni dokazala trditve, da vzrok za njeno nezgodo predstavljajo neosvetljene stopnice v lokalu, ki ga je upravljal toženkin zavarovanec.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-1, 272/3. ZPP člen 7, 212.
zavarovanje nedenarnih terjatev - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - težko nadomestljiva škoda - neznatna škoda - trditveno in dokazno breme
Čeprav za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve zadošča objektivna nevarnost, mora biti ta dejanska oziroma konkretna. Res je, da na nevarnost lahko kažejo tudi pretekla dolžnikova dejanja ali opustitve in ne le bodoče okoliščine, ki bi utegnile vplivati na realizacijo pričakovanega sodnega varstva.
SPZ člen 70, 70/5. ZZZDR člen 60. ZNP člen 128, 128/2.
delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku - napotitev na pravdo - sporna dejstva
Sodišče prve stopnje bi moralo glede spornih dejstev tistega udeleženca, ki je zatrjeval obstoj teh dejstev, najprej napotiti na pravdo in počakati z delitvijo skupnega premoženja.
grožnja - zakonski znaki kaznivega dejanja - resna grožnja - občutek ogroženosti oškodovanca - vsebina grožnje v tujem jeziku - albansko pravo - krvno maščevanje
Kakor je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče mora biti grožnja v smislu 135. člena KZ-1 objektivno zmožna povzročiti občutek strahu za življenje ali telesno celovitost oškodovanca, pri čemer zgolj dejstvo, da se je oškodovanec zaradi grožnje prestrašil in počutil ogroženega, za izpolnitev zakonskih znakov tega kaznivega dejanja ne zadostuje.
Smiselna uporaba določila 212. člena ZPP, po katerem mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoje zahtevke, pomeni, da mora stranka, ki predlaga taksno oprostitev, podati ustrezno trditveno in dokazno podlago za svoj predlog. Torej mora navesti vsa pravno odločilna dejstva, iz katerih izhaja, da sodne takse glede na njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje ne more plačati oziroma da sredstev za plačilo sodne takse nima oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Trditve in ponujeni dokazi morajo biti takšni, da sodišču ob skrbni presoji vseh okoliščin omogočajo ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za ugoditev taksni oprostitvi.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-2, 399/4-3, 400, 400/4, 403, 403/1. DZ člen 4.
ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor - ovire za odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - domneva - obstoj zunajzakonske skupnosti - kreditna obveznost - zmanjšanje premoženja - skupno premoženje - dolžina preizkusnega obdobja - kaznovanje dolžnika - zaposlenost - pogrebni stroški
Dolžnica je v postopku trdila, da z A. A. nimata zunajzakonske skupnosti, kar je že prej navedla tudi upraviteljica. Zunajzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. To pa pomeni, da mora taka skupnost vsebovati vse elemente, kot jih vsebuje tudi zakonska zveza, še posebej pomembno pa je tudi skupno ustvarjanje in v bistvu skupno razpolaganje z dohodki. Tudi dejstvo, da se je dolžnica s partnerjem A. A. dogovorila, da mu bo vrnila sredstva, ki jih je dal za materin pogreb, kaže na to, da take skupnosti med njima ni bilo, saj je sicer v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti povsem normalno, da stroške plača pač tisti, ki ima za to sredstva. Popolnoma nerazumna pa je razlaga upnika, da naj bi se upoštevalo, da je kredit, ki ga je sicer najel A. A. za osebno vozilo, vsaj do polovice najela tudi stečajna dolžnica. S tem bi odgovornost za njegova ravnanja popolnoma prenesli na dolžnico, ki naj bi s tem ravnala v nasprotju z zakonskimi določili. Tudi če bi zunajzakonska skupnost obstajala in bi bilo morda (tako kot je bilo v zvezi s skupnim premoženjem z upnikom) razsojeno, da je kredit do polovice dolžna vrniti ona, pa njej nikakor ni mogoče pripisati odgovornosti za sklenitev kreditne pogodbe ali zmanjšanje skupnega premoženja. Dolžnica pač te pogodbe ni sklenila, prav tako pa dejstvo, da je avto hčerin, še ne pomeni, da ga ne bi smela voziti tudi dolžnica.
Glede pogrebnine in posmrtnine je sodišče prve stopnje povsem zadostno pojasnilo, da tudi če bi jih dolžnica zahtevala, ta sredstva ne bi spadala v stečajno maso. Porabila bi jih lahko le za pogreb, tako da ta njena "nezahteva" ni imela vpliva na položaj upnika. Če pa se je dolžnica zavezala, da bo znesek stroškov pogreba, ki jih je namesto nje plačal A. A., le-temu povrnila, pa tu ne gre za nikakršno zavezo, s katero bi dolžnica zmanjševala svoje premoženje ali kakorkoli vplivala na stečajno maso.
Na dolžino preizkusnega obdobja ne vpliva zaposlenost dolžnika tako, da bi samo zato, ker je zaposlen, bilo določeno daljše preizkusno obdobje. S tem bi bili v bistvu kaznovani tisti dolžniki, ki se potrudijo in si najdejo zaposlitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030274
ZJF člen 50, 51. OZ člen 39, 39/3, 55, 55/2. ZPP člen 7, 8, 150, 150/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ničnost pogodbe - ničnost kot sankcija za kršitev - pisna oblika - podlaga obveznosti - pogodbena avtonomija - izpolnitev pogodbene obveznosti - ugovor slabega pravdanja - pobotni ugovor - odmera pravdnih stroškov - denacionalizirano premoženje - povrnitev vlaganj v denacionalizirano premoženje - opredelitev do nerelevantnih navedb - določen ali določljiv predmet pogodbene obveznosti - dokazna ocena - trditvena podlaga - razpravno načelo - obrazloženost odločitve o stroških
Tožena stranka ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da je Aneks ničen, ker je z njegovim podpisom tožena stranka prevzela obveznosti v nasprotju s prisilnimi predpisi o obremenjevanju občinskih proračunov, konkretno v nasprotju z določbo 51. člena ZJF. Po presoji višjega sodišča navedena določba ZJF ne daje nobene podlage za sklep, da ima zaveza v nasprotju s konkretno določbo posledico ničnost take zaveze. ZJF take sankcije ne predpisuje, prav tako pa je glede na naravo ničnostne sankcije kot skrajne sankcije po presoji višjega sodišča sankcija ničnosti v konkretnem primeru nesorazmerna.