CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00030809
ZASP člen 147, 156. ZKUASP člen 9, 9/1, 9/1-1. OZ člen 198.
avtorsko nadomestilo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - javno predvajanje avtorskih glasbenih del - neupravičena uporaba glasbenih del - neupravičena pridobitev - veljavnost tarife - skupni sporazum - skupni sporazum o višini nadomestila - iura novit curia - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo uporabo Pravilnika 2006, na katerega se je sklicevala tožeča stranka, ter se oprlo na tarifo Pravilnika 1998. Z uveljavitvijo novele ZASP-B je naravo skupnega sporazuma pridobila tarifa Pravilnika 1998, kasnejša tarifa iz Pravilnika 2006 pa ni bila sprejeta na način, predviden z zakonom (novelo ZASP-D), zato ne predstavlja tarife v smislu 156. člena ZASP (nima pravne veljave). Pravna podlaga, ki jo je v utemeljitev svojega tožbenega zahtevka navedla tožeča stranka, za sodišče prve stopnje ni zavezujoča. Sodišče namreč na pravilno uporabo materialnega prava pazi po uradni dolžnosti.
podjemna pogodba - popravilo vozila - nekvalitetno in nestrokovno delo - servis vozila - jamčevanje za napake stvari - manjvrednost vozila - odstop od pogodbe - garancijski rok - sodni izvedenec - dokazovanje
Ugotovitve o številu prevoženih kilometrov in ohranjenosti vozila bi bile pomembne šele, če bi tožnik uspel dokazati, da mu je škoda nastala zaradi toženčevega nestrokovnega popravila. Vendar mu tega v predmetnem postopku ni uspelo dokazati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UZANCE
VSL00030672
Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 9, 9-7, 9-8, 21, 35, 118. ZPP člen 8, 399, 399/2, 399/2-8. OZ člen 199.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - dodatna dela - presežna dela - poslovodstvo brez naročila - zavrnitev dokaznega predloga - izostanek z naroka - neopravičen izostanek z naroka
Ugotovitev o tem, komu je bilo dano naročilo glede dodatnih in presežnih del, je utemeljena z vsebino razmerja med glavnim izvajalcem in naročnikom gradbenih del po gradbeni pogodbi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00029872
KZ-1 člen 257, 257/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-4.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - obtožni predlog - preizkus obtožnega akta - ni dokazov - dokazi za utemeljen sum - prisilni privod - zavrženje obtožnega akta
Nepravilno odrejen prisilni privod sam po sebi še ne pomeni nedopustnega ravnanja v smislu kaznivega dejanja iz prvega odstavka 257. člena KZ-1, niti kakšnega drugega uradno pregonljivega kaznivega dejanja. Vse to pravilno navaja sodišče prve stopnje v razlogih napadenega sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00030408
SPZ člen 67, 67/5, 70, 70/4, 70/5. ZPP člen 247, 254, 254/3.
delitev solastnine - fizična delitev - civilna delitev - upravičen interes solastnikov - vlaganja v nepremičnino - posel, ki presega redno upravljanje - soglasje solastnikov - določitev vrednosti nepremičnine - dokazovanje z izvedencem - imenovanje drugega izvedenca - izločitev izvedenca - prodaja (nepremičnine) - cenitev nepremične - primerljiva tržna vrednost
Fizična delitev stanovanjske hiše je mogoča le z vzpostavitvijo etažne lastnine. Glede na mnenje izvedenca bi bilo objekt mogoče razdeliti na dve samostojni funkcionalni enoti šele z dodatnimi gradbenimi, obrtniškimi in instalacijskimi deli. Ker predlagateljica s slednjimi ne soglaša, nepremičnina ni (pravno) deljiva.
V primeru, ko fizična delitev ni mogoča, pride na vrsto civilna delitev, s prodajo stvari in razdelitvijo kupnine. Lahko pa sodišče namesto tega odloči, da stvar v celoti pripade tistemu solastniku, ki za to izkaže upravičeni interes, ob izplačilu drugih solastnikov.
V obravnavanem primeru se za prevzem celotne stvari potegujeta oba solastnika. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ima prednost predlagateljica. Njen solastni delež je sedemkrat večji od pritožnikovega. Tako veliko razliko v velikosti solastnih deležev bi bilo pri presoji upravičenega interesa mogoče uravnotežiti z dejstvom, da je manjšinski solastnik do delitve sam uporabljal in vdrževal solastno stvar, nadalje z njegovimi upoštevanja vrednimi potrebami, da nima rešenega stanovanjskega vprašanja in podobno. Nasprotni udeleženec obstoja takšnih okoliščin na svoji strani ni izkazal.
negatorna tožba - nesklepčna tožba - domnevni lastnik - zamudna sodba - aktivna legitimacija - pravni naslov
Dejstvo, da je bila omarica postavljena v času, ko je bil lastnik tožnikov pravni prednik, še ne pomeni, da toženec s svojim ravnanjem ni vznemirjal tožnika v izvrševanju lastninske pravice. Za utemeljenost zahtevka zadostuje ugotovitev, da toženec za postavitev stvari na tuji nepremičnini ni imel dovoljenja lastnika.
SPZ sicer omogoča prestavitev/spremembo obstoječe nujne poti, a le lastniku nepremičnine, ki je z njo obremenjena (90. člen SPZ), pod pogojem, da dokaže, da nova pot bolj ustreza kriterijem za ustanovitev nujne poti od prvotne. Nima pa te pravice lastnik tiste nepremičnine, v korist katere je nujna pot ustanovljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00029717
OZ člen 435. ZGD-1 člen 38a, 38a/4, 38a/9, 283. ZPP člen 181, 181/2. ZZK-1 člen 243, 243/1.
zavarovanje z začasno odredbo - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - prodajna pogodba - prodaja solastnega dela nepremičnine - nična pogodba - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - zastopanje družbe proti članom uprave
Iz vseh trditev obeh upnikov izhaja, da zasledujeta interes, da se nepremičnina, ki je bila odtujena na podlagi ničnega pravnega posla, vrne v premoženjsko sfero prvega dolžnika. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je ustrezno sodno varstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe, izbrisna tožba. Izbrisno tožbo pa je mogoče vložiti tudi brez posebnega ugotovitvenega zahtevka na ničnost pogodbe, saj se o tem vprašanju lahko odloča kot o predhodnem vprašanju ob odločanju o utemeljenosti izbrisne tožbe. Izbrisna tožba je po svoji naravi stvarnopravna tožba, njen tožbeni zahtevek pa je specifičen in je usmerjen ne le na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe, temveč tudi na izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe (ki temelji na ničnem pravnem poslu) in posledično na vzpostavitev prejšnjega zemljškoknjižnega stanja. Prav slednje navajata upnika v svojih trditvah. Za take zahtevke pa posebnega utemeljevanja pravnega interesa drugi odstavek 181. člena ZPP ne zahteva.
Za izbrisno tožbo tako ne zadošča, da je vpis materialnopravno neveljaven (ker je npr. pogodba, ki je podlaga za vpis, nična), temveč mora imeti oseba, ki vlaga izbrisno tožbo, na nepremičnini tudi pravico, ki je kršena z materialnopravno neveljavno vknjižbo.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - začetek postopka odpusta obveznosti - dolžina preizkusnega obdobja - ugovor zoper sklep - prepozen ugovor - sklep o odpustu obveznosti
Preizkusno obdobje je bilo stečajni dolžnici določeno že s sklepom z dne 29. 4. 2019. Tedaj je bil začet postopek odpusta obveznosti stečajni dolžnici in določeno preizkusno obdobje 6 mesecev, ki je z dnem 29. 10. 2019 že poteklo. Pritožnik bi z razlogi, ki jih uveljavlja sedaj v pritožbi zoper sklep o odpustu obveznosti z dne 4. 11. 2019, eventualno lahko uspel v ugovoru zoper sklep, s katerim je sodišče določilo preizkusno obdobje, to je zoper sklep z dne 29. 4. 2019, česar pa ni storil. Ne more pa s takimi razlogi pritožnik več uspeti v okviru pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje po poteku preizkusne dobe odločilo o samem odpustu obveznosti.
preživninska obveznost - potrebe otroka in zmožnosti staršev - tožba za izpodbijanje priznanja očetovstva
Pritožnik ne sprejema določitve preživnine za A. A., ker ni njegov biološki otrok. Priznava, da je zanjo podpisal očetovstvo, vendar je 16. 10. 2019 na sodišču podal vlogo za izpodbijanje očetovstva. Navedeno ne izpodbija pravilnega zaključka prvostopenjskega sodišča o toženčevi preživninski obveznosti za A. A. Iz izpiska matičnega registra o rojstvu A. A. izhaja, da je toženec njen oče. Toženec ima tako do A. A. preživninsko obveznost, kar je pravilno upoštevalo prvostopenjsko sodišče.
padec po stopnicah - povrnitev škode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost - denarna satisfakcija
Tožnik se zaradi brazgotin neugodno počuti, brazgotini pa predstavljata trajno spremembo njegove zunanjosti. Enako velja za šepanje in otečenost noge, ki se pojavita, če tožnik nogo preveč obremeni. Pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje tožniku iz tega naslova (skaženost) prisodilo prenizko odškodnino, to je zgolj 500,00 EUR. Glede na odškodnine v podobnih primerih je po oceni pritožbenega sodišča primerna odškodnina 1.200,00 EUR, to je toliko, kot je zahteval tožnik v tožbenem zahtevku.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-1, 272/3. ZPP člen 7, 212.
zavarovanje nedenarnih terjatev - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - težko nadomestljiva škoda - neznatna škoda - trditveno in dokazno breme
Čeprav za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve zadošča objektivna nevarnost, mora biti ta dejanska oziroma konkretna. Res je, da na nevarnost lahko kažejo tudi pretekla dolžnikova dejanja ali opustitve in ne le bodoče okoliščine, ki bi utegnile vplivati na realizacijo pričakovanega sodnega varstva.
V okviru določbe 3. člena ZIZ mora sodišče preprečiti, da se izvršba opravi v večjem obsegu, kot je treba za poplačilo terjatve, in skrbeti, da upnik z izvršbo ni poplačan več, kot mu gre po izvršilnem naslovu. Zmanjšanje terjatve zaradi poplačevanja s strani enega solidarnega dolžnika vpliva tudi na obseg terjatve zoper drugega solidarnega dolžnika. V primerih, ko sodišče ve, da se ista terjatev poplačuje v več ločenih postopkih, mora paziti na to, kdaj in koliko je terjatev upnika poplačana.
plačilo najemnine - trditveno in dokazno breme - uporaba nepremičnine - uporaba garaže
Ker priči, ki jih je za zaslišanje predlagala tožnica, nista potrdili, da bi toženi uporabljal garažo še po maju 2011, nesporno pa je, da je bil objekt brez elektrike in vode, je bolj prepričljiva izpovedba toženca, da dejavnosti v garaži ni mogel opravljati. Po poletju 2010 ga tam niso več srečevale niti priče, ki jih je predlagala tožnica, niti delavci, ki so zanjo opravljali gradbena dela. Ker so slednji skladno izpovedali, da so po tožničinem naročilu poleti 2010 vse toženčeve stvari zložili na njegov tovornjak in jih pokrili s cerado, se pokaže kot bolj prepričljiva verzija toženca, da v letu 2011 njegove stvari niso bile v garaži. Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka na plačilo najemnine za garažo za mesece marec, april in maj 2011 se tako pokaže kot pravilna.
dopolnilna sodba - pritožba kot predlog za dopolnitev sodbe - pravno sredstvo - zamuda roka - uradni preizkus izpodbijane sodbe
Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, lahko stranka v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga, naj se sodba dopolni (325. člen ZPP). Pritožba (zoper odločitev o drugem delu tožbenega zahtevka oziroma celo o zahtevku druge stranke) ni ustrezno pravno sredstvo za dosego odločitve o delu zahtevka oziroma o zahtevku, o katerem sodišče ni odločilo. Rok, v katerem bi pritožnik lahko predlagal izdajo dopolnilne sodbe, pa je ob vložitvi obravnavane pritožbe že potekel.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-2, 399/4-3, 400, 400/4, 403, 403/1. DZ člen 4.
ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor - ovire za odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - domneva - obstoj zunajzakonske skupnosti - kreditna obveznost - zmanjšanje premoženja - skupno premoženje - dolžina preizkusnega obdobja - kaznovanje dolžnika - zaposlenost - pogrebni stroški
Dolžnica je v postopku trdila, da z A. A. nimata zunajzakonske skupnosti, kar je že prej navedla tudi upraviteljica. Zunajzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. To pa pomeni, da mora taka skupnost vsebovati vse elemente, kot jih vsebuje tudi zakonska zveza, še posebej pomembno pa je tudi skupno ustvarjanje in v bistvu skupno razpolaganje z dohodki. Tudi dejstvo, da se je dolžnica s partnerjem A. A. dogovorila, da mu bo vrnila sredstva, ki jih je dal za materin pogreb, kaže na to, da take skupnosti med njima ni bilo, saj je sicer v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti povsem normalno, da stroške plača pač tisti, ki ima za to sredstva. Popolnoma nerazumna pa je razlaga upnika, da naj bi se upoštevalo, da je kredit, ki ga je sicer najel A. A. za osebno vozilo, vsaj do polovice najela tudi stečajna dolžnica. S tem bi odgovornost za njegova ravnanja popolnoma prenesli na dolžnico, ki naj bi s tem ravnala v nasprotju z zakonskimi določili. Tudi če bi zunajzakonska skupnost obstajala in bi bilo morda (tako kot je bilo v zvezi s skupnim premoženjem z upnikom) razsojeno, da je kredit do polovice dolžna vrniti ona, pa njej nikakor ni mogoče pripisati odgovornosti za sklenitev kreditne pogodbe ali zmanjšanje skupnega premoženja. Dolžnica pač te pogodbe ni sklenila, prav tako pa dejstvo, da je avto hčerin, še ne pomeni, da ga ne bi smela voziti tudi dolžnica.
Glede pogrebnine in posmrtnine je sodišče prve stopnje povsem zadostno pojasnilo, da tudi če bi jih dolžnica zahtevala, ta sredstva ne bi spadala v stečajno maso. Porabila bi jih lahko le za pogreb, tako da ta njena "nezahteva" ni imela vpliva na položaj upnika. Če pa se je dolžnica zavezala, da bo znesek stroškov pogreba, ki jih je namesto nje plačal A. A., le-temu povrnila, pa tu ne gre za nikakršno zavezo, s katero bi dolžnica zmanjševala svoje premoženje ali kakorkoli vplivala na stečajno maso.
Na dolžino preizkusnega obdobja ne vpliva zaposlenost dolžnika tako, da bi samo zato, ker je zaposlen, bilo določeno daljše preizkusno obdobje. S tem bi bili v bistvu kaznovani tisti dolžniki, ki se potrudijo in si najdejo zaposlitev.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00031935
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/2. SPZ člen 47, 47/1, 107, 107/1. OZ člen 35, 86. ZEN člen 3, 8, 9.
gradnja čez mejo nepremičnine - izbrisna tožba
Ob tem sodišče druge stopnje v luči pritožbene graje še pojasnjuje, da lahko ureditev razmerij po 47. členu SPZ predlagata tudi (so)lastnik nepremičnine (prvo tožeča stranka) na kateri je graditelj (prvo tožena stranka) zgradil stavbo.
stranska intervencija - edini družbenik ene od strank v postopku - ekonomski interes - dejanski interes - pravni interes - učinki pravnomočne sodbe - plačilo denarnega zneska
Predlagateljica intervencijskega interesa ne more utemeljiti z navedbami, da ima interes, da se izvajanja javne službe ne ogrozi oziroma, da je zelo izpostavljena tveganju, ki je povezano s poslovanjem tožene stranke ter je posledično njena finančna likvidnost soodvisna od poslovanja tožene stranke. Njene navedbe izkazujejo njen dejanski, ekonomski interes, ne pa pravnega.
SPZ člen 70, 70/5. ZZZDR člen 60. ZNP člen 128, 128/2.
delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku - napotitev na pravdo - sporna dejstva
Sodišče prve stopnje bi moralo glede spornih dejstev tistega udeleženca, ki je zatrjeval obstoj teh dejstev, najprej napotiti na pravdo in počakati z delitvijo skupnega premoženja.