ničnost kupoprodajne pogodbe - zamudna sodba - vročilnica kot javna listina - dokazna moč javne listine - vročilnica kot izkaz osebne vročitve
V skladu z ustaljeno sodno prakso ima pravilno izpolnjena in podpisana poštna vročilnica naravo in pomen javne listine, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno ali določeno (224. člen ZPP). Domneva resničnosti podatkov, ki so v njej navedeni, se nanaša tudi na dejstvo, da je vročilnico podpisal naslovnik, oziroma za sprejem pošiljk pri naslovniku pooblaščena oseba. Domneva o popolnosti in resničnosti javne listine je sicer izpodbojna, vendar njene dokazne moči ni mogoče ovreči zgolj z golim zanikanjem dejstva, ki ga izkazuje (saj bi se s tem izničil učinek zakonske domneve, ki je prav v prevalitvi trditvenega in dokaznega bremena na nasprotno stranko). Dokazna moč javne listine se lahko izpodbije samo z dokazovanjem neresničnosti v njej navedenega dejstva. Trditveno in dokazno breme za v pritožbah zatrjevano dejstvo, da vročilnic ni podpisala pooblaščena oseba, je bilo torej v celoti na strani toženih strank, ki pa v obravnavani smeri nista navedli nobenih pravnorelevantnih dejstev, niti nista za svoje trditve ponudili nobenega dokaza
ZPP člen 100, 100/1, 205, 205/1, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
postopek osebnega stečaja - prekinitev stečajnega postopka - postopek odpusta obveznosti - smrt dolžnika - prekinitev postopka - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - pooblaščenec dolžnika - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - postopek s pritožbo
Prvi odstavek 205. člena ZPP v 1. do 6. točki taksativno našteva primere, ko se postopek po samem zakonu prekine. Nobeden od navedenih v obravnavanem primeru ni podan. Smrt stranke je po 1. točki razlog za prekinitev postopka izrecno le v primeru, če ta nima pooblaščenca. Kadar ga je ob smrti imela, pooblastilo s smrtjo stranke, kot je bilo zgoraj obrazloženo, ne preneha avtomatično. Postopek se brez prekinitve nadaljuje z njenim pooblaščencem, ki od strankine smrti dalje zastopa njene dediče, dokler mu ne prekličejo pooblastila. To velja tudi za primer, ko dediči še niso znani. Tako se pokaže, da za prekinitev postopka prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage niti ob smiselni uporabi 205. člena ZPP.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POMORSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSK00030083
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 25.. PZ-UPB2 člen 535.. OZ-UPB1 člen 535.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - nakladnica - dogovor o izključni pristojnosti - dopustna pritožbena novota
Izključna pristojnost na podlagi dogovora o pristojnosti se delno razlikuje od izključne pristojnosti po določbah 24. člena Uredbe prav po tem, da lahko stranki dogovor spremenita. To lahko storita tudi s konkludentim ravnanjem, med ostalim tako, da se tožena stranka kljub temu, da tožba ni bila vložena pred sodiščem dogovorjene pristojnosti, spusti v pravdanje. V predmetni zadevi pa tožena stranka ni podala odgovora na tožbo, zato ni mogoče ugotoviti, da bi se spustila v pravdanje. Če je tako, ugovor pristojnosti slovenskega sodišča zaradi izključne pristojnosti sodišča druge države, podan šele v pritožbi zoper zamudno sodbo, ni prepozen in ga je treba obravnavati.
ZPP člen 30, 30/1, 32, 32/2, 481, 481/1, 482, 482/2, 483, 484. ZVO-1 člen 143, 143/1, 144, 144/1, 144/2. Akt o ustanovitvi Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada (2009) člen 7.
stvarna pristojnost sodišča - krajevna pristojnost sodišča - spor o pristojnosti - gospodarski spor - civilni spor - gospodarski subjekt - subjektivni kriterij za gospodarski spor - javni sklad - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - dogovor o krajevni pristojnosti
Drugi odstavek 482. člena ZPP določa, da pravila v postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih med osebami iz 481. člena in 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena ter državnimi organi in organizacijami z javnimi pooblastili, kadar te nastopajo v pravdi kot stranke na podlagi posebnega zakona.
V konkretnem postopku ne gre za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada in torej ne gre za primer, ko bi tožeča stranka v pravdi nastopala kot stranka na podlagi posebnega zakona. Tožeča stranka v tem postopku vtožuje terjatev iz naslova kršitve že sklenjene Pogodbe o sofinanciranju z dne 25. 11. 2013. Gre torej za klasično civilno pogodbeno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče.
ZPrCP člen 106, 106/3, 106/1. ZP-1 člen 156, 156-4.
vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - zdravniško potrdilo
Ne glede na to, da iz ambulantnega kartona, z dne 1. 7. 2019, ki ga je obdolženec tekom postopka predložil prvostopenjskemu sodišču, izhaja mnenje lečečega psihiatra, da obdolženec glede na urinske teste lahko vozi osebno vozilo, in da mu je dne 14. 10. 2019 bilo izdano zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika in voznika motornega vozila, obdolženega ni mogoče razbremeniti odgovornosti za storjeni prekršek v času storitve prekrška. Tega ne bi bilo mogoče storiti niti s pritegnitvijo izvedenca medicinske stroke, ki bi podal mnenje o obdolženčevi telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornega vozila v cestnem prometu v času storitve prekrška, saj relevantna določba 3. člena Pravilnika predpisuje, da voznik, ki se zdravi od prepovedanih drog v programu zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog s substitucijsko terapijo pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti (v obravnavanem primeru obdolženec z metadonsko terapijo) lahko vozi vozilo (le), če je njegova sposobnost za vožnjo ugotovljena na kontrolnem zdravstvenem pregledu v skladu s predpisi, ki urejajo ugotavljanje zdravstvene zmožnosti voznikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UZANCE
VSL00030672
Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 9, 9-7, 9-8, 21, 35, 118. ZPP člen 8, 399, 399/2, 399/2-8. OZ člen 199.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - dodatna dela - presežna dela - poslovodstvo brez naročila - zavrnitev dokaznega predloga - izostanek z naroka - neopravičen izostanek z naroka
Ugotovitev o tem, komu je bilo dano naročilo glede dodatnih in presežnih del, je utemeljena z vsebino razmerja med glavnim izvajalcem in naročnikom gradbenih del po gradbeni pogodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00030809
ZASP člen 147, 156. ZKUASP člen 9, 9/1, 9/1-1. OZ člen 198.
avtorsko nadomestilo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - javno predvajanje avtorskih glasbenih del - neupravičena uporaba glasbenih del - neupravičena pridobitev - veljavnost tarife - skupni sporazum - skupni sporazum o višini nadomestila - iura novit curia - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo uporabo Pravilnika 2006, na katerega se je sklicevala tožeča stranka, ter se oprlo na tarifo Pravilnika 1998. Z uveljavitvijo novele ZASP-B je naravo skupnega sporazuma pridobila tarifa Pravilnika 1998, kasnejša tarifa iz Pravilnika 2006 pa ni bila sprejeta na način, predviden z zakonom (novelo ZASP-D), zato ne predstavlja tarife v smislu 156. člena ZASP (nima pravne veljave). Pravna podlaga, ki jo je v utemeljitev svojega tožbenega zahtevka navedla tožeča stranka, za sodišče prve stopnje ni zavezujoča. Sodišče namreč na pravilno uporabo materialnega prava pazi po uradni dolžnosti.
ugovor stvarne pristojnosti - vrednost spornega predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - korekcija vrednosti spornega predmeta - podatki gurs - evidenca gurs
Podatki GURS, ki so vsem javno dostopni, so hiter in primeren način za ugotavljanje pravilnosti navedene vrednosti spora, četudi morda niso povsem natančni glede na aktualno tržno vrednost posamezne nepremičnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00030615
OZ člen 583, 583/3. SPZ člen 92.
posodbena pogodba - vrnitev stvari - dogovor o uporabi nepremičnine - izpraznitev in izročitev nepremičnin - brezplačna uporaba za nedoločen čas - začasno dovoljenje - prenehanje pogodbe - preklic prekarija - zasedba brez pravne podlage
Ker je šlo za začasno dovoljenje za uporabo stvari, ga lahko lastnik kadarkoli prekliče. S pisno odpovedjo dogovora s strani tožeče stranke je dogovor prenehal veljati, toženci pa bi nepremičnino morali takrat vrniti tožeči stranki. Ker tega prostovoljno niso storili, jim je to na podlagi 92. člena SPZ naložilo sodišče.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00029872
KZ-1 člen 257, 257/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-4.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - obtožni predlog - preizkus obtožnega akta - ni dokazov - dokazi za utemeljen sum - prisilni privod - zavrženje obtožnega akta
Nepravilno odrejen prisilni privod sam po sebi še ne pomeni nedopustnega ravnanja v smislu kaznivega dejanja iz prvega odstavka 257. člena KZ-1, niti kakšnega drugega uradno pregonljivega kaznivega dejanja. Vse to pravilno navaja sodišče prve stopnje v razlogih napadenega sklepa.
ZPP člen 249, 251, 252, 253, 254. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-2, 41, 41/2.
nagrada za izvedensko delo - pravica izvedenca do povračila stroškov in nagrade - upravičenost izvedenca do nagrade - sklep o odmeri nagrade izvedencu - pripombe na izvedensko mnenje - nepravilnost izvedenskega mnenja - upoštevanje navodil sodišča - nagrada za študij spisa - tipkarska napaka - očitna pisna pomota
Izvedenec je do povračila stroškov in nagrade upravičen, če opravi delo v skladu z navodili sodišča.
ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-3. ZZZDR člen 59, 59/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporen obseg zapuščinskega premoženja - spor o velikosti deležev - skupno premoženje zakoncev - izločitev dela premoženja - darila, ki vplivajo na obseg zapuščine - manj verjetna pravica dediča
Ob neprerekanem dejstvu, da je zapustnik premoženje ustvarjal tudi v prejšnjem zakonu z bivšo ženo, ne morejo zadostovati pavšalne trditve dedinje (zapustnikove vdove) oziroma zgolj navedba zakonskega besedila o pridobivanju skupnega premoženja. Dedinja bi morala premoženje, za katerega šteje, da je bilo pridobljeno v času njene zakonske zveze z zapustnikom, konkretno opredeliti in pri njem izločevati polovični delež. Le v tem primeru bi lahko bila upoštevana zakonska domneva iz prvega odstavka 59. člena ZZZDR.
ZFPPIPP člen 427, 427/1-1, 427/1-2. ZSReg člen 19. ZUstS člen 40, 40/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - pogoji za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - izpodbijanje domneve o obstoju izbrisnega razloga - razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - odločba ustavnega sodišča o neskladnosti zakona z ustavo
Do odprave ugotovljenega neskladja se lahko v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki se vodi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Navedeno pomeni, da je mogoče v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031012
OZ člen 190, 198, 365. SPZ člen 66.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - obogatitveni zahtevek - solastnina - uporabnina - uporaba solastne stvari - zahtevek za plačilo uporabnine - zastaranje - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe - trditveno in dokazno breme
Solastnik ima pravico do uporabe solastne stvari, pravico do plačila uporabnine pa le tedaj, če drugi solastnik uporablja solastno stvar v večjem obsegu, kot znaša njegov idealni delež, in solastniku neupravičeno preprečuje souporabo njegovega solastnega deleža, kar pomeni, da mora v takšnem primeru solastnik, ki nepremičnine ne uporablja, vsaj jasno in nedvoumno izkazati svoje prikrajšanje s tem, da zahteva souporabo nepremičnine ali uporabnino kot njegovo nadomestilo. Trditveno in dokazno breme o tem je na tožniku. V prepletenih medsebojnih sporih je povsem možno, da ni mogoče natančno izpovedati, kdaj in kaj je kdo od vpletenih od koga zahteval, vendar pa tožnik s splošno trditvijo in izpovedjo, da je toženko večkrat pozival, ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu.
podjemna pogodba - popravilo vozila - nekvalitetno in nestrokovno delo - servis vozila - jamčevanje za napake stvari - manjvrednost vozila - odstop od pogodbe - garancijski rok - sodni izvedenec - dokazovanje
Ugotovitve o številu prevoženih kilometrov in ohranjenosti vozila bi bile pomembne šele, če bi tožnik uspel dokazati, da mu je škoda nastala zaradi toženčevega nestrokovnega popravila. Vendar mu tega v predmetnem postopku ni uspelo dokazati.
V okviru določbe 3. člena ZIZ mora sodišče preprečiti, da se izvršba opravi v večjem obsegu, kot je treba za poplačilo terjatve, in skrbeti, da upnik z izvršbo ni poplačan več, kot mu gre po izvršilnem naslovu. Zmanjšanje terjatve zaradi poplačevanja s strani enega solidarnega dolžnika vpliva tudi na obseg terjatve zoper drugega solidarnega dolžnika. V primerih, ko sodišče ve, da se ista terjatev poplačuje v več ločenih postopkih, mora paziti na to, kdaj in koliko je terjatev upnika poplačana.
preživninska obveznost - potrebe otroka in zmožnosti staršev - tožba za izpodbijanje priznanja očetovstva
Pritožnik ne sprejema določitve preživnine za A. A., ker ni njegov biološki otrok. Priznava, da je zanjo podpisal očetovstvo, vendar je 16. 10. 2019 na sodišču podal vlogo za izpodbijanje očetovstva. Navedeno ne izpodbija pravilnega zaključka prvostopenjskega sodišča o toženčevi preživninski obveznosti za A. A. Iz izpiska matičnega registra o rojstvu A. A. izhaja, da je toženec njen oče. Toženec ima tako do A. A. preživninsko obveznost, kar je pravilno upoštevalo prvostopenjsko sodišče.
telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - poškodba kolena - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici - lahek primer po Fischerjevi lestvici - primerjava s primeri iz sodne prakse - delovna nezgoda - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine
Ko gre za več poškodb, je smiselno primerjati tisto, ki je za oškodovanca najhujša, s podobnimi primeri v sodni praksi.
prizidek - gradnja prizidka - vlaganja v nepremičnino - skupna vlaganja - večvrednost nepremičnine - izvedenec - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku presodilo, da je tožnik uspel dokazati zatrjevana vlaganja v toženkino nepremičnino, zato je na podlagi 48. člena SPZ odločilo, da je upravičen do povračila denarnega zneska v višini večvrednosti nepremičnine.