ZPP člen 100, 100/1, 205, 205/1, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
postopek osebnega stečaja - prekinitev stečajnega postopka - postopek odpusta obveznosti - smrt dolžnika - prekinitev postopka - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - pooblaščenec dolžnika - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - postopek s pritožbo
Prvi odstavek 205. člena ZPP v 1. do 6. točki taksativno našteva primere, ko se postopek po samem zakonu prekine. Nobeden od navedenih v obravnavanem primeru ni podan. Smrt stranke je po 1. točki razlog za prekinitev postopka izrecno le v primeru, če ta nima pooblaščenca. Kadar ga je ob smrti imela, pooblastilo s smrtjo stranke, kot je bilo zgoraj obrazloženo, ne preneha avtomatično. Postopek se brez prekinitve nadaljuje z njenim pooblaščencem, ki od strankine smrti dalje zastopa njene dediče, dokler mu ne prekličejo pooblastila. To velja tudi za primer, ko dediči še niso znani. Tako se pokaže, da za prekinitev postopka prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage niti ob smiselni uporabi 205. člena ZPP.
ugovor stvarne pristojnosti - vrednost spornega predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - korekcija vrednosti spornega predmeta - podatki gurs - evidenca gurs
Podatki GURS, ki so vsem javno dostopni, so hiter in primeren način za ugotavljanje pravilnosti navedene vrednosti spora, četudi morda niso povsem natančni glede na aktualno tržno vrednost posamezne nepremičnine.
podjemna pogodba - popravilo vozila - nekvalitetno in nestrokovno delo - servis vozila - jamčevanje za napake stvari - manjvrednost vozila - odstop od pogodbe - garancijski rok - sodni izvedenec - dokazovanje
Ugotovitve o številu prevoženih kilometrov in ohranjenosti vozila bi bile pomembne šele, če bi tožnik uspel dokazati, da mu je škoda nastala zaradi toženčevega nestrokovnega popravila. Vendar mu tega v predmetnem postopku ni uspelo dokazati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00030809
ZASP člen 147, 156. ZKUASP člen 9, 9/1, 9/1-1. OZ člen 198.
avtorsko nadomestilo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - javno predvajanje avtorskih glasbenih del - neupravičena uporaba glasbenih del - neupravičena pridobitev - veljavnost tarife - skupni sporazum - skupni sporazum o višini nadomestila - iura novit curia - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo uporabo Pravilnika 2006, na katerega se je sklicevala tožeča stranka, ter se oprlo na tarifo Pravilnika 1998. Z uveljavitvijo novele ZASP-B je naravo skupnega sporazuma pridobila tarifa Pravilnika 1998, kasnejša tarifa iz Pravilnika 2006 pa ni bila sprejeta na način, predviden z zakonom (novelo ZASP-D), zato ne predstavlja tarife v smislu 156. člena ZASP (nima pravne veljave). Pravna podlaga, ki jo je v utemeljitev svojega tožbenega zahtevka navedla tožeča stranka, za sodišče prve stopnje ni zavezujoča. Sodišče namreč na pravilno uporabo materialnega prava pazi po uradni dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UZANCE
VSL00030672
Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 9, 9-7, 9-8, 21, 35, 118. ZPP člen 8, 399, 399/2, 399/2-8. OZ člen 199.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - dodatna dela - presežna dela - poslovodstvo brez naročila - zavrnitev dokaznega predloga - izostanek z naroka - neopravičen izostanek z naroka
Ugotovitev o tem, komu je bilo dano naročilo glede dodatnih in presežnih del, je utemeljena z vsebino razmerja med glavnim izvajalcem in naročnikom gradbenih del po gradbeni pogodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031012
OZ člen 190, 198, 365. SPZ člen 66.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - obogatitveni zahtevek - solastnina - uporabnina - uporaba solastne stvari - zahtevek za plačilo uporabnine - zastaranje - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe - trditveno in dokazno breme
Solastnik ima pravico do uporabe solastne stvari, pravico do plačila uporabnine pa le tedaj, če drugi solastnik uporablja solastno stvar v večjem obsegu, kot znaša njegov idealni delež, in solastniku neupravičeno preprečuje souporabo njegovega solastnega deleža, kar pomeni, da mora v takšnem primeru solastnik, ki nepremičnine ne uporablja, vsaj jasno in nedvoumno izkazati svoje prikrajšanje s tem, da zahteva souporabo nepremičnine ali uporabnino kot njegovo nadomestilo. Trditveno in dokazno breme o tem je na tožniku. V prepletenih medsebojnih sporih je povsem možno, da ni mogoče natančno izpovedati, kdaj in kaj je kdo od vpletenih od koga zahteval, vendar pa tožnik s splošno trditvijo in izpovedjo, da je toženko večkrat pozival, ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu.
V okviru določbe 3. člena ZIZ mora sodišče preprečiti, da se izvršba opravi v večjem obsegu, kot je treba za poplačilo terjatve, in skrbeti, da upnik z izvršbo ni poplačan več, kot mu gre po izvršilnem naslovu. Zmanjšanje terjatve zaradi poplačevanja s strani enega solidarnega dolžnika vpliva tudi na obseg terjatve zoper drugega solidarnega dolžnika. V primerih, ko sodišče ve, da se ista terjatev poplačuje v več ločenih postopkih, mora paziti na to, kdaj in koliko je terjatev upnika poplačana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00030156
ZPP-UPB3 člen 285, 286, 286/3.. OZ-UPB1 člen 261, 264, 337, 343, 343/1, 346, 352.
retencijska pravica - zastarana terjatev - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - ugovor zoper vrnitveni zahtevek lastnika
Z zadržanjem dolžnikove stvari upnik sili dolžnika k izpolnitvi zapadle terjatve, v zvezi s katero je pridržal stvar. Za zagotovitev tega namena pa mora upnik dolžnika natančno seznaniti s tem, katero terjatev (po temelju in višini) ima zoper njega, in da si je v zavarovanje njenega plačila pridržal njegovo stvar. V nasprotnem primeru namreč dolžnik nikoli ne more (v celoti in pravilno) izpolniti upnikove terjatve in si s tem zagotoviti vrnitve svoje stvari.
Vse terjatve, katerih obstoj tožena stranka zatrjuje v tej pravdi, je torej tožena stranka zoper tožečo določno uveljavila šele v tem postopku. Do začetka pravdnega postopka pa se je tri oz. pet letni zastaralni rok za vse njene terjatve že iztekel (346. in 352. člen OZ) in je torej potrebno pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da so vse terjatve že zastarane (337. člen OZ). Skladno z večinskim stališčem pravne teorije pa pridržna pravica na zastarani terjatvi ne nastane. Te terjatve torej s pridržno pravico niso bile zavarovane, zato se tožena stranka na temelju določbe prvega odstavka 343. člena OZ iz vrednosti pridržanega vozila tudi ne more poplačati.
predlog za vpis v zemljiško knjigo - listine, ki so podlaga za vknjižbo - pravnomočna sodna odločba - sodna poravnava - veljavnost sodne poravnave
Po določbi 307. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je sodna poravnava sklenjena, ko stranki, potem ko prebereta zapisnik o poravnavi, podpišeta ta zapisnik. V listini, ki je podlaga predlaganemu vpisu, ni razvidno, da bi stranke sodno poravnavo prebrale in jo podpisale. Taka listina zato ne izpolnjuje pogojev iz 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Res je v drugem odstavku tega člena določeno, da se za pravnomočno sodno odločbo šteje tudi sodna poravnava, vendar to lahko velja le za sodno poravnavo, ki izpolnjuje pogoje za njeno veljavnost.
delitev stvari v solastnini - delitev nepremičnin - način delitve - fizična delitev - nemožnost fizične delitve - civilna delitev - soglasje solastnikov - pravica zahtevati delitev
Ker nobeden od udeležencev oziroma solastnikov nepremičnin ni podal predloga, da mu namesto prodaje nepremičnini v celoti pripadeta ob izplačilu drugih solastnikov tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče, je sodišče pravilno odločilo (ob predhodno ugotovljeni nemožnosti fizične delitve), da se nepremičnini v solastnini razdelita tako, da se prodata in se kupnina razdeli med udeležence postopka v skladu s solastninskimi deleži (civilna delitev).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00051379
OZ člen 179, 179/1. KZ-1 člen 191, 191/1. ZPP člen 8, 14, 214, 258, 258/2, 262, 262/2.
škodni dogodek - nepremoženjska škoda - odškodninska odgovornost - pravična denarna odškodnina - kaznivo dejanje nasilja v družini - psihično nasilje - fizično nasilje - izpovedba priče - zavrnitev dokaza - dolžnost izvedbe dokaza - primernost dokaznega sredstva - trditvena in dokazna podlaga ugovora - dokaz z zaslišanjem strank - dokazila za izostanek - občutek ogroženosti - načelo ekonomičnosti - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - civilna odgovornost
Civilna odgovornost je strožja od kazenske in če določeno dejanje utemeljuje sklep o obstoju kaznivega dejanja in kazenski odgovornosti storilca, iz istega dejanja izvira tudi strožja civilna odgovornost storilca. Pravdno sodišče je torej vezano na ugotovitev kazenskega sodišča, da je s protipravnim ravnanjem toženca nastala prepovedana posledica – poseg v tožničino telesno in duševno integriteto, ki ustreza ugotovljenemu kaznivemu dejanju.
Denarna odškodnina za duševne bolečine za vse navedene oblike nepremoženjske škode se priznava le, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja in trajanje bolečin oziroma strahu opravičujejo, da se z denarnim zadoščenjem vzpostavi porušeno oškodovančevo psihično ravnovesje.
razlastitev - razlastitveni postopek - dejanska razlastitev - pogodba namesto razlastitve - nemožnost uporabe nepremičnine - uporaba tuje stvari - konkretno in realno prikrajšanje - uporabnina - nadomestilo koristi - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - poseg v lastninsko pravico - protipraven poseg - gozdno zemljišče - izvedenec gozdarske stroke
V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je tožena stranka v konkretnem primeru postopala nezakonito, ko je posest razlastitvenemu zavezancu (predniku tožnikov) najprej odvzela in nato na njem zgradila infrastrukturo (cesto), ne da bi bil prej izveden (in dokončan) razlastitveni postopek (op. ki ga je imela edino toženka upravičena zahtevati), ali speljan postopek odkupa po pogodbi. Ker se toženka ni poslužila zakonitega vrstnega reda opravil, je podan temelj za prisojo (tudi) nadomestila koristi zaradi nezmožnosti uporabe odvzetih zemljišč (poleg odškodnine za razlaščeno nepremičnino).
Dejansko stanje nepremičnine ob uvedbi postopka za razlastitev je treba pri dejanski razlastitvi razlagati tako, da se upošteva ovrednotenje glede na namembnost in stanje razlaščene nepremičnine ob dejanskem odvzemu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00030408
SPZ člen 67, 67/5, 70, 70/4, 70/5. ZPP člen 247, 254, 254/3.
delitev solastnine - fizična delitev - civilna delitev - upravičen interes solastnikov - vlaganja v nepremičnino - posel, ki presega redno upravljanje - soglasje solastnikov - določitev vrednosti nepremičnine - dokazovanje z izvedencem - imenovanje drugega izvedenca - izločitev izvedenca - prodaja (nepremičnine) - cenitev nepremične - primerljiva tržna vrednost
Fizična delitev stanovanjske hiše je mogoča le z vzpostavitvijo etažne lastnine. Glede na mnenje izvedenca bi bilo objekt mogoče razdeliti na dve samostojni funkcionalni enoti šele z dodatnimi gradbenimi, obrtniškimi in instalacijskimi deli. Ker predlagateljica s slednjimi ne soglaša, nepremičnina ni (pravno) deljiva.
V primeru, ko fizična delitev ni mogoča, pride na vrsto civilna delitev, s prodajo stvari in razdelitvijo kupnine. Lahko pa sodišče namesto tega odloči, da stvar v celoti pripade tistemu solastniku, ki za to izkaže upravičeni interes, ob izplačilu drugih solastnikov.
V obravnavanem primeru se za prevzem celotne stvari potegujeta oba solastnika. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ima prednost predlagateljica. Njen solastni delež je sedemkrat večji od pritožnikovega. Tako veliko razliko v velikosti solastnih deležev bi bilo pri presoji upravičenega interesa mogoče uravnotežiti z dejstvom, da je manjšinski solastnik do delitve sam uporabljal in vdrževal solastno stvar, nadalje z njegovimi upoštevanja vrednimi potrebami, da nima rešenega stanovanjskega vprašanja in podobno. Nasprotni udeleženec obstoja takšnih okoliščin na svoji strani ni izkazal.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-1, 272/3. ZPP člen 7, 212.
zavarovanje nedenarnih terjatev - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - težko nadomestljiva škoda - neznatna škoda - trditveno in dokazno breme
Čeprav za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve zadošča objektivna nevarnost, mora biti ta dejanska oziroma konkretna. Res je, da na nevarnost lahko kažejo tudi pretekla dolžnikova dejanja ali opustitve in ne le bodoče okoliščine, ki bi utegnile vplivati na realizacijo pričakovanega sodnega varstva.
ZPP člen 249, 251, 252, 253, 254. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-2, 41, 41/2.
nagrada za izvedensko delo - pravica izvedenca do povračila stroškov in nagrade - upravičenost izvedenca do nagrade - sklep o odmeri nagrade izvedencu - pripombe na izvedensko mnenje - nepravilnost izvedenskega mnenja - upoštevanje navodil sodišča - nagrada za študij spisa - tipkarska napaka - očitna pisna pomota
Izvedenec je do povračila stroškov in nagrade upravičen, če opravi delo v skladu z navodili sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00030615
OZ člen 583, 583/3. SPZ člen 92.
posodbena pogodba - vrnitev stvari - dogovor o uporabi nepremičnine - izpraznitev in izročitev nepremičnin - brezplačna uporaba za nedoločen čas - začasno dovoljenje - prenehanje pogodbe - preklic prekarija - zasedba brez pravne podlage
Ker je šlo za začasno dovoljenje za uporabo stvari, ga lahko lastnik kadarkoli prekliče. S pisno odpovedjo dogovora s strani tožeče stranke je dogovor prenehal veljati, toženci pa bi nepremičnino morali takrat vrniti tožeči stranki. Ker tega prostovoljno niso storili, jim je to na podlagi 92. člena SPZ naložilo sodišče.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00030730
KZ-1 člen 72, 324, 324/1, 324/1-1. ZKP člen 129a, 129a/2, 137, 137/6, 285č, 285č/6, 371, 371/1, 371/1-11.
skrajšani postopek - obvestilo o pritožbeni seji - nevarna vožnja v cestnem prometu - priznanje krivde - kazenska sankcija - olajševalne in obteževalne okoliščine - zaporna kazen - nevezanost na predlog državnega tožilca - varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja - kategorije vozil - delo v splošno korist
V skrajšanem postopku predsednik senata ali senat, v nasprotju z rednim postopkom, nista zavezana vabiti strank na sejo, če ocenita, da njihova navzočnost ne bo pripomogla k razjasnitvi dejanskih in pravnih vprašanj.
Člen 285.č ZKP določa, da v sodbi, s katero se obdolženec spozna za krivega, sodišče ne more izreči strožje kazenske sankcije, kot jo je predlagal državni tožilec. Navedena določba je umeščena v poglavje o predobravnavnem naroku, pri čemer omejitev iz citiranega člena velja, v kolikor je obdolženec krivdo priznal po danem kaznovalnem predlogu tožilstva. Sodišče prve stopnje obdolžencu ne bi smelo izreči strožje kazenske sankcije samo, v kolikor bi kaznivo dejanje priznal po tem, ko bi bil seznanjen s kaznovalnim predlogom državnega tožilca. Dejstvo, da je slednji v končni besedi prvič podal kaznovalni predlog ne pomeni, da bi mu moralo sodišče slediti oziroma obdolžencu izreči predlagano ali milejšo kazensko sankcijo.
vsebina pooblastila - splošno pooblastilo - posebno pooblastilo - obseg pooblastitve - pogodba o poravnavi - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - skrbnost dobrega strokovnjaka - aktivna legitimacija
Na podlagi splošnega pooblastila je pooblaščenec upravičen sklepati vse pravne posle, ki spadajo v redno poslovanje oziroma za katere ni zakonske zahteve po posebnem pooblastilu.
Nujna elementa pogodbe o poravnavi sta spor ali negotovost med strankama posla in medsebojno vzajemno popuščanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00030232
Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3, 6, 6/1, 6/2, 6/4.
pogodba o šolanju - uporaba tujega prava - dogovor o uporabi tujega prava - švicarsko pravo - potrošniška pogodba - mandatna pogodba - najemna pogodba - mešana pogodba - odpoved pogodbenega razmerja - pravica do odstopa od pogodbe - neprimeren čas - škodljive posledice - nastanek škode - pogodbena kazen - vrnitev plačanega zneska - kogentna narava določb - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - več pooblaščencev
Pravdni stranki sta sklenili internatsko pogodbo (pogodba o šolanju oziroma internatu), pri kateri gre, kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, po stališču švicarske sodne prakse za mešano pogodbo, za katero se predvsem uporabljajo pravila mandatnih pogodb, vključno s pravico do odpovedi ob vsakem času, pa tudi dolžnostjo nadomestitve škode nasprotni stranki v primeru odstopa ob neprimernem času (prvi in drugi odstavek 404. člena švicarskega Obligationerecht (OR)).
Ključno je vprašanje, ali je imel tožnik pravico odstopiti od pogodbe in ali zato upravičeno zahteva od toženke vrnitev že plačanega zneska. Gre torej za vprašanje veljavnosti/obstoja celotne pogodbe in ne torej za spor zgolj o tisti komponenti, ki se nanaša na nastanitev. Čim je tako, pa je treba uporabiti pravila tiste pogodbe, katere elementi prevladujejo, torej mandatne pogodbe, oziroma imajo pravila mandatne pogodbe prednost pred pravili najemne pogodbe.
Pravilno je stališče, da ni mogoče šteti, da je odpoved dana ob neprimernem času v primeru, ko je izkazano, da lahko internat (šola) zaradi velikega povpraševanja po njenih storitvah prosto mesto zapolni z novim dijakom do začetka semestra, nastanek druge, konkretne škode oziroma stroškov zaradi odpovedi ob neugodnem času pa ni izkazan.
Glede na kogentno naravo določbe 404. člena OR, v skladu s katero lahko stranki kadarkoli odpovesta mandatno pogodbo, ni mogoče z mandatno pogodbo vnaprej določiti, kdaj je neprimernem čas za odpoved pogodbe, oziroma ni mogoče določiti kot odpoved pogodbe ob neprimernem času odpovedi, ki to dejansko ni, saj bi to po pravilnem stališču sodišča prve stopnje pomenilo prepovedano omejevanje (mandantove) pravice do odstopa od pogodbe. Dogovor o pogodbeni kazni v primeru mandatne pogodbe je zaradi kogentne narave 404. člena OR veljaven le, če je pogodbena kazen dogovorjena za primer odpovedi ob neprimernem času, o odpovedi pogodbe ob neprimernem času pa lahko govorimo le, če nasprotni stranki zaradi odpovedi nastanejo škodljive posledice, ki v primeru pravočasne odpovedi (odpovedi ob primernem času) ne bi nastale.
V primeru, ko ima stranka enega pooblaščenca iz območja sodišča, drugega pa zunaj tega območja, namreč ni mogoče šteti, da so bile za izbiro odvetnika zunaj območja sodišča podane posebne okoliščine, ki opravičujejo, da se presežek stroškov, ki nastane zaradi strankine izbire odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, naloži v plačilo nasprotni stranki.