• Najdi
  • <<
  • <
  • 20
  • od 22
  • >
  • >>
  • 381.
    VSC Sklep III Cpg 174/2019
    4.12.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00030915
    Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1.
    nagrada in stroški izvedenca - povečanje nagrade - uporaba strokovne literature v tujem jeziku
    Kakšno naj bo povečanje, je odvisno od okoliščin konkretnega primera. Izvedenka v izvedenskem mnenju in v računu ni pojasnila v kakšnem deležu je uporabila strokovno literaturo v tujem jeziku.

    Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz celotnega števila virov in v okviru teh približno polovice tujih virov. To utemeljuje pravilnost zaključka o 50 % povečanju za njihovo uporabo.
  • 382.
    VSL Sodba in sklep II Cp 1534/2019
    4.12.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00029561
    OZ člen 131, 13/1, 179. ZPP člen 315, 315/1.
    Facebook - spletna stran - slikovno snemanje brez privolitve in objava posnetkov na spletu - odškodninska odgovornost - pravna podlaga - privolitev oškodovanke - nastanek premoženjske škode - soprispevek oškodovanke
    Pritožbena graja s strani sodišča prve stopnje uporabljenega nižjega dokaznega standarda, ko je svoje dokazne zaključke utemeljilo s pomočjo indičnega sklepanja, ni utemeljena. Tako pravna teorija kot sodna praksa v primerih, ko je dokazno breme pretežko, tudi zaradi objektivnih težav pri zbiranju in izvajanju dokazov, dopuščata, da sodišče obstoj določenih dejstev ugotovi na podlagi posrednega dokazovanja, torej z indici, ki obstoj drugih dejstev potrjujejo s stopnjo pretežne verjetnosti.

    Sodišče lahko vmesno sodbo izda glede celotnega zahtevka, kadar je ta v celoti po podlagi zrel za odločitev, lahko pa tudi glede dela zahtevka oziroma posameznih pojavnih oblik škode. Tožnica od tožencev zahteva plačilo nepremoženjske škode zaradi posega v njene osebnostne pravice in povračilo premoženjske škode, ki naj bi ji nastala, ker sta toženca s pomočjo njenih fotografij uspešno tržila svoje izdelke in bila s tem obogatena. Tožnica torej zahteva dve pojavni obliki škode, ki ju utemeljuje na različnih podlagah, obe pa morata biti zaradi prekluzivnega učinka vmesne sodbe že v tej fazi postopka zanesljivo ugotovljeni. Utemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje v vmesni sodbi ni navedlo razlogov, zakaj je tožbeni zahtevek na plačilo premoženjske škode po podlagi utemeljen.

    Poseg v osebnostne pravice kot univerzalne pravice, vezane na osebo upravičenca, predstavlja civilni delikt, ki ima ob splošnih pogojih odškodninskega prava za posledico odškodninsko odgovornost po določilu 179. člena OZ. Da sodišče dosodi denarno odškodnino za prestano nepremoženjsko škodo, mora prizadeta oseba utrpeti duševne bolečine. Ta pojem je pri posegu v osebnostno sfero treba razlagati široko, saj zajema vsako psihično nelagodje, ki nastane zaradi posega v posameznikovo fizično ali moralno bistvo, njegovo intimo, torej v njegovo osebnostno celovitost. Sodišče prve stopnje je glede na izpoved tožnice ugotovilo, da je bila z ravnanjem tožencev prizadeta, kar v konkretnih okoliščinah predstavlja zadostno podlago za dosojo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

    Ne obstojijo razlogi za delno razbremenitev tožencev zaradi predhodnih ravnanj tožnice, ki je dopustila fotografiranje in uporabo slik v komercialne namene. Toženca sta namreč njene fotografije sama poiskala na svetovnem spletu in z njimi ustvarila lažni profil, zgolj njihova dosegljivost pa ne daje podlage za odločitev o tožničinem soprispevku.
  • 383.
    VSL Sodba I Cpg 421/2018
    4.12.2019
    JAVNI RAZPISI - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VSL00029998
    OZ člen 25, 25/1, 82, 83. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 2, 2-7, 9, 9/5, 98, 98/1, 98/2.
    postopek oddaje javnega naročila - pogodba o sofinanciranju - sredstva evropske kohezijske politike - sofinanciranje iz sredstev evropske kohezijske politike - nadzor nad namensko porabo sredstev - nenamenska poraba sredstev - javni interes - konkurenca - zagotavljanje konkurence - teža kršitve - kapitalska povezanost - finančni popravek - škodljive posledice - finančni vpliv kršitve na proračun Evropske skupnosti - načelo gospodarnosti - skrbno ravnanje
    Finančni popravek pomeni vračilo koristi (sredstev), ki je (so) bila neupravičeno prejeta zaradi nepravilnega ravnanja. Ne pomeni kazni, temveč je zgolj posledica ugotovitve, da zahtevani pogoji za pridobitev koristi iz Unije niso bili spoštovani, zaradi česar je pridobljena korist neupravičena. Takšno situacijo sta stranki v obravnavanem primeru pogodbeno uredili v tretjem odstavku 13. člena Pogodbe o sofinanciranju. Ta namreč določa, da, če je upravičenec prejel izplačilo sredstev, pa se pozneje pri nadzoru izkaže, da neupravičeno, je dolžan takoj vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev do dneva vračila.

    Kršitve pravil je treba šteti za nepravilnost, ki utemeljuje uporabo finančnega popravka, le takrat, če lahko vpliva na proračun EU.

    Ugotovljene nepravilnosti v postopku javnega naročanja tako že same po sebi ustvarijo domnevo možnosti nastanka škode za proračunska sredstva, zaradi česar trditve o izvedenih finančnih popravkih zaradi ugotovljenih nepravilnosti, v katerih so implicitno zajete tudi trditve o škodi na proračunskih sredstvih, zadoščajo. Vendar pa ta domneva ni neizpodbojna, pač pa se s tem trditveno in dokazno breme le prevali na nasprotno stranko.

    Konkurenca je bila v konkretnem primeru zagotovljena s pridobitvijo najmanj treh ponudb, z izbiro najugodnejšega ponudnika pa so bila tudi javna sredstva počrpana v manjši meri kot če bi tožena stranka izbrala drugega, tj. dražjega, ponudnika (pri čemer v tem postopku ni sporno, da je bila dejansko vgrajena varčnejša razsvetljava). Tožeča stranka, ki je v tem postopku zatrjevala, da je bil upravičenec dolžan upoštevati oba pogoja pod točkama 3.2. in 4.2. Javnega razpisa - načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo skrbnega gospodarja, in sicer ves čas (v pritožbi navaja, da celotno obdobje veljavnosti Pogodbe o sofinanciranju!) ter da je tožena stranka določbo 3.2. točke Javnega razpisa kršila, namreč drugačnega, tj. škodnega vpliva na proračunska sredstva (ki bi bil v vzročni zvezi z zatrjevano kršitvijo) ni niti zatrjevala niti dokazala.
  • 384.
    VSL Sodba I Cp 1610/2019
    4.12.2019
    DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00030397
    ZIZ člen 168, 168/5. ZZZDR člen 12, 51, 57, 57/1, 59. DZ člen 74, 83, 83/1. ZN člen 47, 47/1, 48.
    izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - posebno premoženje - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - dokaz o dolžnikovi lastnini - zahteva upnika za vpis lastninske pravice dolžnika v zemljiško knjigo - pravice upnika - obstoj ekonomske skupnosti - pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - ničnost dogovora - notarski zapis
    Tožnik je svojemu dokaznemu bremenu zadostil in je bilo na tožencema, da dokažeta, da po letu 2006 nista več živela v zunajzakonski skupnosti – da nista več imela skupnega gospodinjstva, da sta imela druge intimne partnerje, da je toženka pri reševanju podjetij sodelovala le iz strahu, kot sta vse zatrjevala.

    Pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema/zunajzakonskima partnerjema, morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa.
  • 385.
    VSL Sodba I Cpg 503/2019
    4.12.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00029567
    ZPP člen 11, 11/1, 214, 214/2, 215, 286, 286/3, 286/4, 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 51, 51/2, 51/3, 51/4, 59, 59/4, 82, 82/1, 287, 287/1, 287/2, 301, 301/2. ZPSPP člen 12, 12/2, 14, 15, 16, 16/1, 16/2.
    najemna pogodba za poslovne prostore - plačilo najemnine - trditveno in dokazno breme - dokazi - dopustnost - prekluzija - dokazna ocena - razlaga pogodb - predpisana obličnost - obličnost spremembe pogodbe - ustna sprememba pisne najemne pogodbe - vrstni red poplačila - dolžnikova izjava o vračunavanju
    ZPP v nobeni določbi ne predvideva naknadnega predlaganja dokazov, ki naj izpodbijejo za stranko neugodni dokaz, kot dopustnega neodvisno od drugih določb ZPP o dopustnosti po prvem naroku za glavno obravnavo predloženih dokazov.

    Zgolj dokazni uspeh nasprotne stranke sam za sebe, neodvisno od drugih okoliščin, še ne pomeni, da stranka brez krivde dokaza ni mogla predlagati prej.

    S sklicevanjem na iz konteksta iztrgane dele izpovedb, ki se poleg tega tudi ne skladajo z listinskimi dokazi, tožeča stranka drugačne dokazne ocene ne more doseči.
  • 386.
    VSL Sklep IV Cp 1399/2019
    4.12.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00030617
    ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2, 106/4, 106/6. ZPP člen 343, 343/4.
    stiki z obema staršema - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - način izvrševanja stikov - stiki prek pisem - začasna ureditev stikov - odtujevanje otroka - mnenje izvedenca - največja korist otroka - Center za socialno delo (CSD) - strokovna pomoč - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
    Glede na celotno dogajanje med udeležencema v zvezi z njunima otrokoma v zadnjem letu pred zaključkom postopka je sodišče prve stopnje prehitro sprostilo stike med D. in očetom (predlagateljem). Z ozirom na predlagateljev dolgoleten sovražen odnos do nasprotne udeleženke, ki D. močno obremenjuje, v povezavi z očetovim ravnanjem v smeri odtujevanja D. od matere, je potrebna večja postopnost pri ureditvi stikov. Tudi v določenem prehodnem obdobju po spremembi prejšnje odločbe o stikih z novo odločbo je treba stike med predlagateljem in D. izvajati ob strokovni pomoči delavcev centra za socialno delo v pomenu šestega odstavka 106. člena ZZZDR, da bodo lahko stiki res v največjo korist D.

    Ker je z odločitvijo pritožbenega sodišča sklep o glavni stvari postal pravnomočen in je začasna odredba s tem prenehala veljati, predlagatelj nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper začasno odredbo.
  • 387.
    VSL Sodba I Cp 1833/2019
    4.12.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00029627
    ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 337, 337/1.
    verzijski zahtevek na povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka - izdatki zaradi preživljanja otroka - prispevek staršev - prihodki - materialne zmožnosti staršev - skupno premoženje bivših zakoncev - nastanek skupnega premoženja - odsotnost trditev - pritožbena novota - neupoštevne navedbe
    V zakonu ustvarjeno premoženje predstavlja skupno premoženje zakoncev, a gre za izpodbojno domnevo, ki jo eden ali drug zakonec lahko izpodbijata s trditvami, da gre za posebno premoženje, oziroma da skupno premoženje ni nastalo.
  • 388.
    VSL Vmesna sodba in sklep I Cp 1605/2019
    4.12.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL00029400
    ZVPot člen 37, 37/1, 37/1-4, 37/2, 37c. OZ člen 336, 346, 468, 480, 480/1.
    skrita napaka - jamčevalni zahtevek - rok za uveljavitev jamčevalnega zahtevka - obvestitev prodajalca o napaki - prodajalčeva prevara - odprava napak - odgovornost za napake - pravice kupca - petletni zastaralni rok
    Zakon ne določa izrecno, v kakšnem roku je, kadar je izkazana prevara prodajalca po prvem odstavku 480. člena OZ, mogoče vložiti tožbo. Pritožbeno sodišče sodi, da je treba v takem primeru uporabiti splošni zastaralni rok.
  • 389.
    VSK Sodba Cpg 180/2019
    4.12.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSK00030738
    ZFPPIPP-UPB8 člen 330, 341.
    prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - denarna odškodnina - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - ugotavljanje pogodbene volje strank
    Pri prodaji sporne nepremičnine ni šlo za navadno kupoprodajno pogodbo med dvema strankama, temveč za kupoprodajno pogodbo na podlagi javne dražbe v okviru stečajnega postopka. S tem so povezane tudi posebnosti pri ugotavljanju volje strank glede predmeta kupoprodajne pogodbe. Volja prodajalca ni volja stečajnega upravitelja, temveč se volja oblikuje v z zakonom določenem postopku, navzven pa je razvidna iz sklepov stečajnega sodišča.
  • 390.
    VSL Sklep II Cp 2104/2019
    4.12.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00029706
    ZPP člen 208, 208/2.
    prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - odločitev o predhodnem vprašanju - nadaljevanje postopka
    Od poteka mej med parcelami je odvisna ugotovitev sodišča, ali toženka pri obnovi vaške ceste posega v tožnikove nepremičnine, in s tem utemeljenost tožbenega zahtevka za prenehanje vznemirjanj.

    Predhodno vprašanje, zaradi katerega je bil prekinjen predmetni pravdni postopek, je bilo v nepravdni zadevi rešeno. Zato je odločitev o nadaljevanju pravdnega postopka pravilna.
  • 391.
    VSL Sklep II Ip 2169/2019
    4.12.2019
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00029530
    ZIZ člen 38, 38/6, 106, 253, 253/2, 259.
    stroški izvršilnega postopka - uspeh strank v postopku - vrednost spornega predmeta - preživnina - izvršba - zavarovanje
    Določbe 38. člena ZIZ ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha in tudi niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti. Zakonska določba 154. člena ZPP, enako kot določba šestega odstavka 38. člena ZIZ, ne ukinja uspeha strank kot splošnega merila za odločanje o povrnitvi stroškov, temveč vzporedno uvaja še ločeno merilo za krivdno povzročene posamične stroške med postopkom "ne glede na izid" postopka. Ni pa mogoče uporabiti krivdnega principa za odločanje o stroških vsega postopka, neodvisno od njegovega končnega izida in je izjema predvidena z določbo 158. člena ZPP.
  • 392.
    VSL Sklep II Cp 2138/2019
    4.12.2019
    SODNE TAKSE
    VSL00029346
    ZST-1 člen 11. ZPP člen 337.
    odlog plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodnih taks - kmetijska zemljišča - evidenca gurs - nedopustna pritožbena novota
    Inštitut oprostitve plačila sodnih taks je namenjen tistim strankam v postopku, ki nimajo zadostnega premoženja za lastno preživljanje in preživljanje družinskih članov.
  • 393.
    VSC Sodba Cpg 176/2019
    4.12.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC00033459
    OZ člen 2, 3, 9, 82.
    materialno pogodbeno pravo - trdtiveno in dokazno breme - prosto urejanje obligacijskih razmerij
    Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da sicer drži, kot zatrjuje tožeča stranka, da je temeljno načelo obligacijskega prava dolžnost izpolnitve obveznosti, vendar imajo zaradi načela pogodbene svobode in načela o dispozitivni naravi zakonskih določb pogodbene stranke možnost, da vprašanje posledic neizpolnitve pogodbenih obveznosti uredijo drugače že ob sklenitvi pogodbe.

    Ugotavljanje vsebine pogodbe ima značilnosti ugotavljanja dejanskega stanja, kar pomeni, da pravilo, da sodišče pravo pozna – po uradni dolžnosti - ne velja za pogodbeno materialno pravo.
  • 394.
    VSL Sodba in sklep I Cp 1807/2019
    4.12.2019
    STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00029442
    SPZ člen 217, 269. ZTLR člen 54. ZIZ člen 272.
    stvarna služnost - stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba - obseg priposestvovane služnosti - prestavitev služnostne poti - vznemirjanje služnostne pravice - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj terjatve
    Tožeča stranka ni dokazala, da je dvajset let uporabljala pot v širšem obsegu, kot je to priznala tožena stranka in kar je ugotovilo sodišče prve stopnje. Zato ne more uspeti s tožbo na ugotovitev služnostne pravice hoje in vožnje z motornimi vozili v širšem obsegu.
  • 395.
    VSC Sklep III Cpg 168/2019
    4.12.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00033837
    ZFPPIPP člen 244, 244/2. ZPP člen 80, 188, 188/2, 188/3.
    umik tožbe - zakoniti zastopnik pravne osebe - razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka
    Udeleženec utemeljeno navaja, da je bil z razveljavitvijo sklepa o začetku stečajnega postopka in ustavitvi postopka prisilne poravnave posledično ponovno zakoniti zastopnik tožeče stranke in to je bil tudi v času umika tožbe vse do ponovnega začetka stečajnega postopka z drugim sklepom okrožnega sodišča. V času vložitve vloge sklep o začetku stečajnega postopka ni imel več pravnih učinkov, družba se je vrnila v enak položaj, v katerem je bila pred tem, v konkretnem primeru v postopek prisilne poravnave.

    Umik tožbe upravičenega zakonitega zastopnika je neposredno učinkujoče procesno dejanje, ki ga ni mogoče preklicati in izjava o umiku prične učinkovati takoj, ko jo sodišče prejme, četudi se kasneje spremeni (ex lege zaradi ponovnega začetka stečaja) zakoniti zastopnik stranke.
  • 396.
    VSL Sklep II Cp 1666/2019
    4.12.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00029480
    ZPP člen 77, 77/1. ZFPPIPP člen 245, 376.
    omejena poslovna sposobnost - procesna sposobnost - omejena procesna sposobnost - zakoniti zastopnik - stalni skrbnik - stečajni upravitelj - postopek osebnega stečaja
    Stečajni dolžnik, proti kateremu teče osebni stečaj glede premoženja, ki sodi v stečajno maso, nima poslovne sposobnosti, s tem pa tudi ne procesne sposobnosti. Od začetka stečajnega postopka pa vse do sklepa o končanju stečajnega postopka (245. člen in 376. člen ZFPPIPP) ga zastopa stečajni upravitelj. Stečajna upraviteljica tožnikove vloge z dne 30. 4. 2018 ni odobrila – pri tem pritožbeno sodišče opozarja, da kakršnokoli ukrepanje sodišča v smeri zagotovitve obravnavanja vloge ne pride v poštev. Zaradi odsotnosti odobritve vloge z dne 30. 4. 2018, ki jo je sodišče štelo za pritožbo, je odločitev o zavrženju pravilna, saj mora sodišče na procesno sposobnost paziti po uradni dolžnosti. Stečajna upraviteljica je z dnem začetka postopka osebnega stečaja postala toženčeva zakonita zastopnica in je po samem zakonu pridobila vsa pooblastila za njegovo zastopanje. Stalna skrbnica pa z začetkom stečajnega postopka ni več njegova zakonita zastopnica v delu, nanašajočem se na premoženje, ki vpliva na stečajno maso.
  • 397.
    VSL Sklep I Cp 1800/2019
    4.12.2019
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00030950
    ZEN člen 8, 51, 160, 160/11. ZVEtL-1 člen 12, 13, 13/5, 13/6, 42.
    postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - izdelava elaborata - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - vmesni sklep - kriteriji - vsebina elaborata - obvezne sestavine - pravna podlaga
    Glede zatrjevane nepristojnosti sodišča za ugotavljanje obsega pripadajočega zemljišča ter v zvezi s tem za odločanje o primernosti strokovne podlage, se pritožba nepravilno sklicuje na 51. člen ZEN. Podlago za odločanje o primernosti strokovne podlage sodišču dajeta 12. in 13. člen ZVEtL-1. V skladu z navedenima določiloma sodišče za izdelavo elaborata po uradni dolžnosti postavi izvedenca ustrezne stroke, predhodno pošiljanje strokovne podlage v preveritev pristojnemu upravnemu organu pa ni obligatorno. Ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, izda o tem sklep.

    Glede posameznih obveznih postavk elaborata, izpostavljenih v pritožbi v zvezi z drugim odstavkom 8. člena ZEN, pritožbeno sodišče ugotavlja, da elaborat tako v pisnem delu (prva stran), kot v priloženi skici vsebuje prikaz obstoječega stanja (stanje pred spremembo s parcelno rabo in površino) in prikaz sprememb (dve novo nastali parceli, raba in površina ter stanje po spremembi), sodno odločbo kot podlago za vpis spremembe podatkov v zemljiškem katastru pa predstavlja pravnomočni sklep o ustreznosti strokovne podlage.

    Ugotovitev pripadajočega zemljišča je v pristojnosti sodišča. Zapis izvedenke v izvedenskem elaboratu, da novo ustanovljena parcela 258/9 predstavlja pripadajoče zemljišče stavbi, še ne pomeni, da je strokovna podlaga neustrezna. Pri tem je treba pojasniti, da je izvedenka izdelala tudi osnovno izvedensko mnenje, kjer je skladno z določili zakona in pravili stroke opredelila pripadajoče zemljišče. Zato je bil sporni zapis v elaboratu očitno naveden iz razloga, ker je bila z zadevo predhodno vsebinsko seznanjena in ne iz razloga, ker bi hotela odločati o pripadajočem zemljišču.
  • 398.
    VSL Sklep I Cp 1633/2019
    4.12.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00031682
    OZ člen 39, 86, 112, 119. URS člen 22.
    kreditna pogodba v CHF - dolgoročni kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - slaba vera banke - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - indični dokaz - dokazna tema - neenakopravno obravnavanje - ustavna pravica do enakega varstva pravic
    Sodišče prve stopnje je glede dokazne teme - izpolnitve pojasnilne dolžnosti ugodilo toženkinemu dokaznemu predlogu za izvedbo indičnega dokaza in se na tak dokaz tudi oprlo. Nasprotno pa sodišče prve stopnje tožnikoma ni dopustilo dokazovanja te iste dokazne teme z zaslišanjem predlaganih prič oziroma je zavrnilo njun dokazni predlog za izvedbo indičnega dokaza. Gre torej za neenakopravno obravnavanje pravdnih strank, kar pomeni kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
  • 399.
    VSL Sklep I Cpg 747/2019
    4.12.2019
    SODNE TAKSE
    VSL00029384
    ZPP člen 394, 394-10. ZST-1 člen 13.
    ponovno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - predlog za obnovo postopka - oprostitve plačila sodne takse
    Za obnovo postopka iz razloga po 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP se zahteva, da tako dejstva kot dokazi, na katere se nanaša tak predlog za obnovo, obstojijo že v času odločanja v predhodnem postopku.

    V skladu s 158. členom Ustave Republike Slovenije je mogoče pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Noben zakon pa ne določa, da bi se lahko v postopkih za plačilo sodnih taks zaradi okoliščin, nastalih po izdaji sodne odločbe, ki bi poslabšale premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje taksnega zavezanca, zahtevala sprememba pravnomočne odločitve.
  • 400.
    VSL Sklep II Cp 1845/2019
    4.12.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00029950
    ZPP člen 116.
    vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - razlogi za zamudo - upravičen vzrok za zamudo - prometni zastoj - izkazanost opravičenih razlogov - nepričakovana ovira - izredni dogodek - zadostna skrbnost
    Po določilu 116. člena Zakona o pravdnem postopku mora biti stranki, ki iz upravičenih razlogov ni mogla sodelovati v postopku, pa so zanjo nastale neugodne pravne posledice, omogočeno, da doseže vrnitev v prejšnje stanje in s tem zagotovitev možnosti učinkovitega in enakopravnega sodelovanja v postopku. Pri tem je treba upoštevati tudi položaj nasprotne stranke in njeno pravico do sodnega varstva ter do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Vrnitev v prejšnje stanje je torej dopustna (le), če stranka brez svoje krivde ni mogla opraviti procesnega dejanja. V postopku za vrnitev v prejšnje stanje je opravičenost razlogov treba dokazati, dokazno breme za to pa leži na stranki, ki predlaga vrnitev.

    Zatrjevani zastoj na cesti ni predstavljal nepričakovane in nepredvidljive ovire, saj je šlo za pričakovan dogodek na cesti, ki se običajno pojavlja ob delavnikih v jutranjih urah ter bi nanj morala tožnik in njegova pooblaščenka ob zadostni skrbnosti računati. Tožnik je za vožnjo od doma do centra Ljubljane potreboval toliko, kot običajno (45 minut), kar le potrjuje ugotovitev, da ni bilo izrednega prometnega dogodka.

    Če tožnik ni vedel, kje se nahaja sodišče, ob upoštevanju, da se ne znajde v Ljubljani, bi moral še toliko bolj pazljivo poskrbeti za to, da bo našel sodišče in bo pravočasen (pravočasno bi se moral pozanimati, kje je sodišče). Res je običajno (kot navaja pritožba), da se o neznani lokaciji pozanimaš pri mimoidočih, ni pa nujno, da pri takem poizvedovanju dobiš pravo usmeritev, zato riziko takega ugotavljanja prave lokacije trpi tožnik sam.
  • <<
  • <
  • 20
  • od 22
  • >
  • >>