stvarna služnost - stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba - obseg priposestvovane služnosti - prestavitev služnostne poti - vznemirjanje služnostne pravice - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj terjatve
Tožeča stranka ni dokazala, da je dvajset let uporabljala pot v širšem obsegu, kot je to priznala tožena stranka in kar je ugotovilo sodišče prve stopnje. Zato ne more uspeti s tožbo na ugotovitev služnostne pravice hoje in vožnje z motornimi vozili v širšem obsegu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029712
ZFPPIPP člen 269, 271, 271/1, 271/1-2, 271/2, 302, 391, 391/1-1, 391/1-2. ZPP člen 212. ZGD-1 člen 527. SPZ člen 142.
osebni stečaj - notarski zapis - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - izbris zastavne pravice in zaznambe izvršbe - register neposestnih zastavnih pravic - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu - izpodbojna pravna dejanja - obdobje izpodbojnosti - dokazi in izvajanje dokazov - povezane družbe
Določba 302. člena ZFPPIPP ureja prerekanje terjatev, ki temeljijo na izvršilnem naslovu. Če je prerekana upnikova terjatev iz prvega odstavka tega člena, mora tisti, ki je prerekal terjatev, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve. Tožbo iz drugega odstavka tega člena mora tisti, ki je prerekal terjatev, vložiti proti upniku, katerega terjatev je prerekal.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, da sta pravdni stranki bili v času pet let pred začetkom stečaja v zunajzakonski skupnosti in da je bilo izpodbojno dejanje (notarski zapis o izvršljivosti in hipoteki terjatve z dne 12. 1. 2017) storjeno v tem času (slabe tri mesece pred začetkom stečaja nad tožnico).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VSL00030164
URS člen 69. OZ člen 352, 352/1, 352/2.
dejanska razlastitev - opustitev izvedbe razlastitvenega postopka - protipravno ravnanje - splošna pravila o odškodninski odgovornosti - pogodba namesto razlastitve - odmena zaradi nemožnosti uporabe - obresti - odškodninska terjatev - premoženjska škoda - odvzem lastninske pravice - javna korist - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje odškodninskega zahtevka - objektivni in subjektivni zastaralni rok
V skladu z ustaljeno sodno prakso pomeni opustitev postopka razlastitve oziroma njegovega dokončanja (tudi s poskusom sklenitve poravnave oziroma pogodbe namesto razlastitve) protipravno ravnanje, odškodninsko odgovornost razlastitvenega upravičenca pa je potrebno presojati po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti po OZ.
V primeru dejanske razlastitve razlastitvenemu zavezancu pripadajo poleg odškodnine v višini valorizirane tržne vrednosti nepremičnin v času, ko je mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, tudi obresti od dejanskega odvzema do plačila odškodnine, kot odmena zaradi nezmožnosti uporabe.
Odškodnino po 69. členu Ustave je treba razločevati od pojma odškodnine po splošnih določbah odškodninskega prava. Odškodninski zahtevek zastara, pri čemer trajajoč položaj neuvedbe razlastitvenega postopka ne odlaga trenutka začetka teka zastaralnega roka odškodninske terjatve. Zastaranje odškodninske terjatve začne teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera smel terjati izpolnitev obveznosti – ko je ob običajni vestnosti imel možnost izvedeti za povzročitelja škode in za škodo. V zvezi s tem vprašanjem se pritožbeno sodišče strinja s stališčem toženke, da je zastaranje pričelo teči z dnem 13. 5. 2008, ko je bila narejena dokončna geodetska izmera zemljišč potrebnih za ureditev rekonstrukcije glavne ceste ... in s tem znana točna površina odvzetih zemljišč in s tem (dodatna) škoda. Kdo je povzročitelj škode pa je bilo pravnemu predniku tožnice tudi znano. Pravni prednik tožnice je tako že v letu 2008 razpolagal z vsemi elementi potrebnimi za sestavo (kateregakoli od) odškodninskih zahtevkov, kot so se v podobnih primerih izoblikovali v sodni praksi.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00030255
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12. SPZ člen 142, 142/2, 146. ZPP člen 212, 214, 214/2. ZZK-1 člen 5, 91, 91/5.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - neposredna izvršljivost notarskega zapisa - zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa - maksimalna hipoteka - vpis maksimalne hipoteke v zemljiško knjigo - učinek vpisane hipoteke - opredelitev terjatve - izpodbijanje temelja in višine terjatve - trditveno in dokazno breme dolžnika
Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se zaznamuje pri maksimalni hipoteki in z vrstnim redom vknjižene maksimalne hipoteke učinkuje proti vsakokratnemu kasnejšemu lastniku nepremičnine. Vknjižena maksimalna hipoteka ima značilnost varovane stvarne pravice.
Ko upnik terjatev trditveno konkretno opredeli, jo pojasni in strukturira, ter za zatrjevano predloži dokaze, na drugi strani obstoji breme dolžnika, da to konkretno izpodbija (navaja konkretne trditve zoper obstoj in višino terjatve, za katero je sodišče dovolilo izvršbo) in za svoje trditve predlaga dokaze.
ZIZ člen 38, 38/6. ZPP člen 2, 158, 158/1, 339, 339/1.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - delni ugovor - odločanje v mejah trditev - izpolnitev obveznosti - umik predloga za izvršbo - pravočasnost umika - stroški - takojšen umik - umik po izpolnitvi - umik takoj po izpolnitvi
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je v preostalem delu (glede izvršilnih stroškov), torej v delu, v katerem dolžnik sploh ni ugovarjal, njegov ugovor zavrnilo, prekoračilo meje dolžnikovega ugovora.
Ne glede na to, kdaj je dolžnik vložil ugovor, so upniki tudi po presoji pritožbenega sodišča s tem, ko so deveti dan po dolžnikovi izpolnitvi nedenarne obveznosti vložili delni umik, to še vedno storili znotraj razumnega roka, ki spada pod zakonsko določen pravni standard »takojšnega umika«.
Toženca sta po prenehanju delovnega razmerja pri tožeči stranki, torej v času, ko ju je zavezovala konkurenčna klavzula, opravljala dimnikarske storitve kot samostojna podjetnika (pri istih strankah kot pred tem, v času zaposlitve pri toženki). S tem sta kršila konkurenčno klavzulo.
V konkretnem primeru je konkurenčna klavzula veljavna, toženca sta jo kršila, zaradi česar sta dolžna plačati s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno pavšalno odškodnino. Tožeči stranki je škoda nastala, saj je zaradi opravljanja storitev tožencev izgubila stranke, s tem pa tudi prihodek oziroma dobiček. Ta škoda je v vzročni zvezi z delom tožencev po prenehanju delovnega razmerja, tožnica pa ni bila dolžna podati konkretnih trditev glede višine škode (niti višine škode ni bila dolžna dokazovati), saj je bila med pravdnima strankama dogovorjena pavšalna odškodnina v višini 10.000,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00031035
ZZZDR člen 59. ZIZ člen 65, 65/4. ZPP člen 191, 285, 318, 318/1, 318/1-4.
ugotovitev nedopustnosti izvršbe - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev v času trajanja zakonske zveze - materialno procesno vodstvo - dolžno ravnanje - prava neuka stranka - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Drži sicer, da se tudi v času trajanja zakonske zveze skupno premoženje lahko razdeli na zahtevo zakonca, vendar se praviloma delitev opravi v nepravdnem postopku po pravilih o delitvi skupnega premoženja, medtem ko se v pravdnem postopku, kadar med zakoncema ni možen dogovor o ureditvi premoženjskih razmerij, ugotovi obseg skupnega premoženja in deležev zakoncev na skupnem premoženju. Le v izjemnih primerih se lahko že v pravdnem postopku uveljavljajo zahtevki, s katerimi se zahteva delitev skupnega premoženja. Obstajati morajo opravičljive okoliščine (kar navedeni izvršilni postopek, glede na vloženo tožbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ni), poleg tega nobena stranka ne sme nasprotovati delitvi skupnega premoženja v pravdnem postopku.
Napotki sodišča na brezplačno pravno pomoč ne predstavljajo (ustreznega) materialnega procesnega vodstva. Glede na to, da je tožnik prava neuk in ni imel pooblaščenca, je bil standard dolžnega ravnanja sodnika višji.
ZFPPIPP člen 69, 69/2, 69/4, 128, 128/2, 305, 305/1, 308, 308/1, 308/3. ZIZ člen 17, 211, 211/3, 239.
preizkus terjatev in ločitvenih pravic - napotitev na pravdo - izvršilni naslov - sredstva zavarovanja - sklep o zavarovanju
S sklepom o zavarovanju se ne odloča o materialnopravni pravici stranke, pač pa se ustvarja novo procesno pravno razmerje. Sklep o zavarovanju z zastavno pravico na nepremičnini zato ne predstavlja izvršilnega naslova po 1. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ.
darilna pogodba - ničnost darilne pogodbe - obnova postopka - pravni interes - zavrženje predloga za obnovo - zastopanje stranke - skrbnik za poseben primer - Center za socialno delo (CSD) - center za socialno delo kot skrbnik - zakoniti zastopnik - odobritev procesnega dejanja s strani centra za socialno delo - vračilo sodne takse
Tožnica je v tem postopku zastopana po skrbniku za poseben primer - CSD X., zato mora ta organ odobriti vložitev vlog. Take odobritve ni bilo podane. Pravilno je zato prvostopenjsko sodišče vlogi zavrglo.
edicijska dolžnost stranke - dokazovanje z izvedencem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - pripombe na izvedensko mnenje - pomanjkanje razlogov - možnost obravnavanja pred sodiščem - sprememba tožbe
Sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z napotki pritožbenega sodišča v razveljavitvenem sklepu I Cpg 46/2017 z dne 20.12.20171, da naj toženi stranki naloži predložitev mesečnih in letnih obračunov dejansko prodane električne energije za celotno vtoževano obdobje, ki že vse od spremembe tožbe z dne 11.7.2016 dalje obsega čas od vključno junija 2012 do vključno marca 2016, pač pa je toženi stranki s sklepom z dne 8.3.2018 naložilo predložitev mesečnih in letnih obračunov o dejansko prodani električni energiji le za čas od junija 2012 do vključno januarja 2015, pri čemer je spremembo tožbe očitno dopustilo in odločalo o celotnem vtoževanem obdobju ter tudi izvedencu ekonomske stroke naložilo, da izdela mnenje za celotno vtoževano obdobje. Tožeči stranki je tako onemogočilo, da poda relevantne navedbe glede nadomestila za obdobje od februarja 2015 do marca 2016 ter da se izjavi o toženkinih obračunih z dokazili za navedeno obdobje, ki jih je izvedenec pridobil od tožene stranke in jih ni v spisu. Izvedensko mnenje pa se tudi glede preostalega vtoževanega obdobja opira na nekatere listine pridobljene od tožene stranke, ki jih ni v spisu in glede katerih tožeča stranka ni imela možnosti seznanitve z njimi. Vse navedeno, kar v pritožbi izpostavlja tudi tožeča stranka, predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da sodišče prve stopnje kljub povzemanju ugotovitev izvedenca ekonomske stroke njegovemu izračunu nadomestila ni sledilo, pri čemer jasnih in razumljivih razlogov za to ni navedlo. Izpodbijane sodbe zato v tem delu ni mogoče preizkusiti, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izvedenec ni ugotovil, da vtoževanega nadomestila ne bi bilo mogoče izračunati in je pojasnil logičen oziroma dejanski pomen likvidnosti od prodane električne energije, pri čemer pravdni stranki nista podali navedb v smeri, da takšna opredelitev osnove za izračun nadomestila že na načelni ravni ne bi ustrezala njunemu dogovoru. V kolikor je sodišče prve stopnje menilo, da je izvedensko mnenje nejasno, dvomljivo, protislovno ali pomanjkljivo, ima za takšne primere na voljo možnosti iz prvega odstavka 252. člena ter drugega in tretjega odstavka 254. člena ZPP. Prav tako pa se sodišče prve stopnje tudi ni opredelilo do pripomb pravdnih strank na izvedensko mnenje oziroma predlogov za njegovo dopolnitev, s čimer je ponovno storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je tako brez utemeljitve opustilo dokazovanje z izvedencem in se glede višine vtoževanega nadomestila oprlo zgolj na okvirni letni izračun nadomestila iz Priloge 1 k Pogodbi ter na tak način pravdnima strankama onemogočilo dokazovanje dejanske višine zadevnega nadomestila v skladu s točko 08.01 Pogodbe.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - objektivni in subjektivni pogoji - nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - verjeten obstoj neznatne škode - novote v pritožbenem postopku - dovoljene pritožbene novote - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje verjetnosti obstoja terjatve ni presojalo, saj je ugotovilo, da tožeča stranka nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ in verjetnosti, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo, ni uspela izkazati. Štelo je, da oglaševanje prodaje dveh dvostanovanjskih hiš sodi v okvir dejavnosti tožene stranke, morebitna prodaja teh nepremičnin pa ne bi pomenila izgube premoženja tožene stranke temveč zgolj spremembo oblike premoženja.
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja napravilo napačne zaključke, da tožena stranka nima blokiranega transakcijskega računa in da razpolaga z dovolj sredstvi ter da ne prihaja do zamud s plačili upnikom.
ZPP člen 11, 11/1, 214, 214/2, 215, 286, 286/3, 286/4, 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 51, 51/2, 51/3, 51/4, 59, 59/4, 82, 82/1, 287, 287/1, 287/2, 301, 301/2. ZPSPP člen 12, 12/2, 14, 15, 16, 16/1, 16/2.
najemna pogodba za poslovne prostore - plačilo najemnine - trditveno in dokazno breme - dokazi - dopustnost - prekluzija - dokazna ocena - razlaga pogodb - predpisana obličnost - obličnost spremembe pogodbe - ustna sprememba pisne najemne pogodbe - vrstni red poplačila - dolžnikova izjava o vračunavanju
ZPP v nobeni določbi ne predvideva naknadnega predlaganja dokazov, ki naj izpodbijejo za stranko neugodni dokaz, kot dopustnega neodvisno od drugih določb ZPP o dopustnosti po prvem naroku za glavno obravnavo predloženih dokazov.
Zgolj dokazni uspeh nasprotne stranke sam za sebe, neodvisno od drugih okoliščin, še ne pomeni, da stranka brez krivde dokaza ni mogla predlagati prej.
S sklicevanjem na iz konteksta iztrgane dele izpovedb, ki se poleg tega tudi ne skladajo z listinskimi dokazi, tožeča stranka drugačne dokazne ocene ne more doseči.
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2, 106/4, 106/6. ZPP člen 343, 343/4.
stiki z obema staršema - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - način izvrševanja stikov - stiki prek pisem - začasna ureditev stikov - odtujevanje otroka - mnenje izvedenca - največja korist otroka - Center za socialno delo (CSD) - strokovna pomoč - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
Glede na celotno dogajanje med udeležencema v zvezi z njunima otrokoma v zadnjem letu pred zaključkom postopka je sodišče prve stopnje prehitro sprostilo stike med D. in očetom (predlagateljem). Z ozirom na predlagateljev dolgoleten sovražen odnos do nasprotne udeleženke, ki D. močno obremenjuje, v povezavi z očetovim ravnanjem v smeri odtujevanja D. od matere, je potrebna večja postopnost pri ureditvi stikov. Tudi v določenem prehodnem obdobju po spremembi prejšnje odločbe o stikih z novo odločbo je treba stike med predlagateljem in D. izvajati ob strokovni pomoči delavcev centra za socialno delo v pomenu šestega odstavka 106. člena ZZZDR, da bodo lahko stiki res v največjo korist D.
Ker je z odločitvijo pritožbenega sodišča sklep o glavni stvari postal pravnomočen in je začasna odredba s tem prenehala veljati, predlagatelj nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper začasno odredbo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - trditveno in dokazno breme dolžnika - konkretizacija navedb - pomanjkljive trditve
Iz dolžnikovih ugovornih navedb izhaja, da priznava poslovno razmerje z upnikom in pozna vsebino upnikovega zahtevka, zato bi moral konkretneje obrazložiti, zakaj je terjatev sporna in zakaj je ne želi poravnati brez dogovora, oziroma pojasniti, ali je terjatev sploh sporna, glede na to, da jo želi kompenzirati. Dolžnikove trditve, s katerimi je nasprotoval upnikovi terjatvi, so torej pomanjkljive in presplošne ter kot take ne omogočajo zaključka, da bi, če bi se izkazale za resnične, lahko imele za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka upnika (v pravdnem postopku).
dedna nevrednost - opustitev potrebne pomoči - dolžnost preživljanja ostarelega starša - bivanje v domu za ostarele - dokazovanje
Dolžnost toženke pomagati zapustnici se zaradi možnosti, da ji bo morda pomagal kdo drug (konkretno sestra), ni prav nič zmanjšala in se toženka na to možnost tudi ni mogla zanašati. Pritožbeno sodišče sicer ne dvomi, da je zapustnica po svoji preselitvi stike s toženko odklanjala, saj je za to nedvomno imela razloge (samovoljno ravnanje toženke v zapuščinskem postopku; neplačilo dolga nastalega z uporabo plačilne kartice; pasivnost pri reševanju bivanjskega problema), a tudi to na odločitev, ki ima podlago v opustitvi toženke pred tem, ne more vplivati.
ZFPPIPP člen 244, 244/2. ZPP člen 80, 188, 188/2, 188/3.
umik tožbe - zakoniti zastopnik pravne osebe - razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka
Udeleženec utemeljeno navaja, da je bil z razveljavitvijo sklepa o začetku stečajnega postopka in ustavitvi postopka prisilne poravnave posledično ponovno zakoniti zastopnik tožeče stranke in to je bil tudi v času umika tožbe vse do ponovnega začetka stečajnega postopka z drugim sklepom okrožnega sodišča. V času vložitve vloge sklep o začetku stečajnega postopka ni imel več pravnih učinkov, družba se je vrnila v enak položaj, v katerem je bila pred tem, v konkretnem primeru v postopek prisilne poravnave.
Umik tožbe upravičenega zakonitega zastopnika je neposredno učinkujoče procesno dejanje, ki ga ni mogoče preklicati in izjava o umiku prične učinkovati takoj, ko jo sodišče prejme, četudi se kasneje spremeni (ex lege zaradi ponovnega začetka stečaja) zakoniti zastopnik stranke.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1.
nagrada in stroški izvedenca - povečanje nagrade - uporaba strokovne literature v tujem jeziku
Kakšno naj bo povečanje, je odvisno od okoliščin konkretnega primera. Izvedenka v izvedenskem mnenju in v računu ni pojasnila v kakšnem deležu je uporabila strokovno literaturo v tujem jeziku.
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz celotnega števila virov in v okviru teh približno polovice tujih virov. To utemeljuje pravilnost zaključka o 50 % povečanju za njihovo uporabo.
ZPrCP člen 109, 109/2, 109/2-1, 110, 110, 110/2, 110/2-4. OZ člen 179, 921.
zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - zavarovalni primer - prometna nesreča - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranost - domneva o alkoholiziranosti - obvestilo policiji o prometni nezgodi - izmik preizkusu alkoholiziranosti - prometna nesreča i. kategorije - dokazna ocena - AO plus zavarovanje - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda
Pravilna in skladna s stališči sodne prakse je presoja sodišča prve stopnje, da zgolj s tem, ko voznik o prometni nesreči ni takoj obvestil policije, domneva njegove alkoholiziranosti še ni bila vzpostavljena.
denacionalizacija - vrnitev podržavljenega premoženja v obliki nadomestnega premoženja - odmena zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - izgubljena korist - uporaba denacionalizirane nepremičnine - delni umik tožbe - odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe
Zahtevek iz drugega odstavka 72. člena ZDen ne predstavlja običajnega (klasičnega) obogatitvenega zahtevka, zaradi česar (zavezančeva) korist ni pogoj za njegov obstoj oziroma ni merilo za višino nadomestila (izgubljene koristi), ki gre upravičencu. Omenjena terjatev predstavlja po svoji vsebini nadomestilo za izgubo tiste koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec lahko dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal, pa je glede na sprejeto zakonsko rešitev ob sami uveljavitvi ZDen še ni mogel. Posledično je potrebno izhajati izključno iz položaja upravičencev in je nepomembno, ali je zavezanec z uporabo podržavljenih nepremičnin (lahko) pridobila določeno korist ali ne.