zahtevek na razveljavitev oporoke - zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke - oporočna sposobnost - sposobnost za razsojanje - alkoholiziranost - nedovoljena pritožbena novota - izvedensko mnenje - odgovor na pritožbo
Tožeča stranka je v postopku na prvi stopnji tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke utemeljevala s trditvami, da naj bi bil zapustnik ob sestavi oporoke nesposoben za razsojanje zaradi progresivne demence, psiho organskega sindroma in stanja po ICV. Pri tem pa v postopku na prvi stopnji ni postavila trditve o tem, da bi bil zapustnik v času sestave oporoke alkoholiziran, zato njena tovrstna pritožbena navedba predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, ki je ni mogoče upoštevati. Sodišče je ob upoštevanju izvedenskega mnenja izvedenke A. A. (ne pa tudi mnenja izvedenca B. B.) ter drugih dokazov prepričljivo zaključilo, da je bil zapustnik v času sestave oporoke oporočno sposoben.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - trditveno in dokazno breme dolžnika - konkretizacija navedb - pomanjkljive trditve
Iz dolžnikovih ugovornih navedb izhaja, da priznava poslovno razmerje z upnikom in pozna vsebino upnikovega zahtevka, zato bi moral konkretneje obrazložiti, zakaj je terjatev sporna in zakaj je ne želi poravnati brez dogovora, oziroma pojasniti, ali je terjatev sploh sporna, glede na to, da jo želi kompenzirati. Dolžnikove trditve, s katerimi je nasprotoval upnikovi terjatvi, so torej pomanjkljive in presplošne ter kot take ne omogočajo zaključka, da bi, če bi se izkazale za resnične, lahko imele za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka upnika (v pravdnem postopku).
ZKP člen 450č, 450č/2, 450/3, 371, 371/1-11, 371/2.
sporazum o priznanju krivde - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja med razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je samo poseglo v izrek sklenjenega sporazuma o priznanju krivde ter spremenilo njegov pomen in vsebino, pri izdaji sodbe nepravilno uporabilo določbo tretjega odstavka 450.č člena ZKP, po kateri sodišče, če presodi, da so izpolnjeni vsi pogoji, sprejme sklep, da se sporazum o priznanju krivde sprejme. Po ustaljeni sodni praksi torej sodišče v skladu z navedeno določbo sporazum o priznanju krivde sprejme kot celoto, z vsemi njegovimi sestavinami. Ker je obrazložena kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP.
Višje odškodnine sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno ni priznalo. Pravilno je, ker je šlo pri laceraciji veznice desnega očesa za površinsko poškodbo, ki ne pusti trajnih posledic, ugotovilo, da tožnik ni utrpel (trajnega) zmanjšanja življenjskih aktivnosti, zaradi česar do odškodnine za nepremoženjsko škodo za duševne bolečine iz tega naslova ni upravičen, enako velja za skaženost. Začasna sprememba zunanjega videza ne more predstavljati skaženosti (kvečjemu nevšečnost med zdravljenjem), prav tako je ne more predstavljati pri tožniku ugotovljena minimalna sled zašitja rane v temporalnem delu veznice.
ZFPPIPP člen 103, 103/4-3, 103/7, 104, 104/2-1, 114, 226, 226/2, 226/3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7.
osnova za izračun - nagrada stečajnega upravitelja - razdelitev stečajne mase
Sodišče prve stopnje je pravilno postopalo, ko je kot osnovo za izračun nadomestila upravitelja upoštevalo znesek kupnin, zmanjšan za stroške, razen nagrade upravitelja.
Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, ko je kot osnovo za izračun nadomestila upoštevalo vse zneske unovčenega premoženja, ki so bili predmet predhodne in predmetne razdelitve ter pri odmeri nagrade upoštevalo tudi nadomestilo za unovčenje stečajne mase, ki je bilo upravitelju odmerjeno že ob predhodni razdelitvi.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00029987
ZVEtL-1 člen 42, 43, 43/1, 43/1-4, 44.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - izvedensko mnenje - upravna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - javno dobro
ZVEtl-1 omogoča izpodbijanje zakonske domneve v primeru že izdane upravne določbe o določitvi funkcionalnega zemljišča.
ZPP člen 285. ZNP člen 17, 17/1. ZVEtL-1 člen 17, 17/3, 17/3-3.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - delno vzpostavljena etažna lastnina - nevzpostavljena etažna lastnina - poprava zemljiške knjige - materialno procesno vodstvo
Materialno procesno vodstvo (odprto sojenje ali razjasnjevalna oblast) nalaga sodišču, da na primeren način poskrbi za to, da se sporni predmet vsestransko razišče. Pravilna izbira postopka in oblikovanje predloga oziroma zahtevka v konkretni zadevi, ko je predlagateljica že v predlogu navedla vsa za odločitev pomembna dejstva, ne sodi v okvir materialnega procesna vodstva.
Odločitev prvostopenjskega sodišča je pravilna in skladna z zakonskimi določili in namenom postopka po ZVEtL-1. Ta je v vzpostavitvi etažne lastnine na večstanovanjskem objektu, kadar etažna lastnina na objektu še ni oblikovana oziroma v zemljiški knjigi vpisana na stavbi kot celoti. Popravi zemljiškoknjižnih vpisov zaradi zatrjevane napačno evidentirane etažne lastnine ta postopek ni namenjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029712
ZFPPIPP člen 269, 271, 271/1, 271/1-2, 271/2, 302, 391, 391/1-1, 391/1-2. ZPP člen 212. ZGD-1 člen 527. SPZ člen 142.
osebni stečaj - notarski zapis - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - izbris zastavne pravice in zaznambe izvršbe - register neposestnih zastavnih pravic - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu - izpodbojna pravna dejanja - obdobje izpodbojnosti - dokazi in izvajanje dokazov - povezane družbe
Določba 302. člena ZFPPIPP ureja prerekanje terjatev, ki temeljijo na izvršilnem naslovu. Če je prerekana upnikova terjatev iz prvega odstavka tega člena, mora tisti, ki je prerekal terjatev, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve. Tožbo iz drugega odstavka tega člena mora tisti, ki je prerekal terjatev, vložiti proti upniku, katerega terjatev je prerekal.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, da sta pravdni stranki bili v času pet let pred začetkom stečaja v zunajzakonski skupnosti in da je bilo izpodbojno dejanje (notarski zapis o izvršljivosti in hipoteki terjatve z dne 12. 1. 2017) storjeno v tem času (slabe tri mesece pred začetkom stečaja nad tožnico).
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - objektivni in subjektivni pogoji - nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - verjeten obstoj neznatne škode - novote v pritožbenem postopku - dovoljene pritožbene novote - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje verjetnosti obstoja terjatve ni presojalo, saj je ugotovilo, da tožeča stranka nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ in verjetnosti, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo, ni uspela izkazati. Štelo je, da oglaševanje prodaje dveh dvostanovanjskih hiš sodi v okvir dejavnosti tožene stranke, morebitna prodaja teh nepremičnin pa ne bi pomenila izgube premoženja tožene stranke temveč zgolj spremembo oblike premoženja.
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja napravilo napačne zaključke, da tožena stranka nima blokiranega transakcijskega računa in da razpolaga z dovolj sredstvi ter da ne prihaja do zamud s plačili upnikom.
V konkretnem primeru se je toženka s prodajno pogodbo zavezala prenesti na tožnico solastninski delež na obravnavani nepremičnini, ki pa ne samo, da v trenutku sklenitve pogodbe ni bila v njeni solasti, nepremičnina je bila takrat že tožničina. To pa pomeni, da je toženkino pogodbeno obveznost, zaradi katere se je tožnica zavezala plačati toženki kupnino, nemogoče izvršiti. Prevzeta pogodbena obveznost tožnice za plačilo kupnine je zato brez kavze. Ker podlage za obveznost tožnice ni, je prodajna pogodba na podlagi četrtega odstavka 39. člena OZ nična.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00030616
ZNP člen 35, 35/1, 35/2. ZPP člen 413.
spor iz razmerja med starši in otroki - stroški nepravdnega postopka - odločitev o skupnih stroških - stroški za delo sodnega izvedenca - delitev stroškov po enakih delih - združitev istovrstnih zadev - največja korist otroka
Združeni nepravdni zadevi sta bili ves čas obravnavani v interesu obeh udeležencev kot staršev njunih otrok. Vodenje postopka, opravljanje procesnih dejanj udeležencev in končna odločitev sodišča morajo biti osredotočeni na ugotavljanje največje koristi otrok, kar je že po naravi stvari tudi v interesu njihovih staršev. Vzroki medsebojnih sporov med udeležencema so v ravnanju obeh. Stroški dokazovanja z izvedenci zato bremenijo po enakih deležih oba udeleženca postopka, ne glede na to, kdo je predlagal izvedbo posameznega dokaza.
omejena poslovna sposobnost - procesna sposobnost - omejena procesna sposobnost - zakoniti zastopnik - stalni skrbnik - stečajni upravitelj - postopek osebnega stečaja
Stečajni dolžnik, proti kateremu teče osebni stečaj glede premoženja, ki sodi v stečajno maso, nima poslovne sposobnosti, s tem pa tudi ne procesne sposobnosti. Od začetka stečajnega postopka pa vse do sklepa o končanju stečajnega postopka (245. člen in 376. člen ZFPPIPP) ga zastopa stečajni upravitelj. Stečajna upraviteljica tožnikove vloge z dne 30. 4. 2018 ni odobrila – pri tem pritožbeno sodišče opozarja, da kakršnokoli ukrepanje sodišča v smeri zagotovitve obravnavanja vloge ne pride v poštev. Zaradi odsotnosti odobritve vloge z dne 30. 4. 2018, ki jo je sodišče štelo za pritožbo, je odločitev o zavrženju pravilna, saj mora sodišče na procesno sposobnost paziti po uradni dolžnosti. Stečajna upraviteljica je z dnem začetka postopka osebnega stečaja postala toženčeva zakonita zastopnica in je po samem zakonu pridobila vsa pooblastila za njegovo zastopanje. Stalna skrbnica pa z začetkom stečajnega postopka ni več njegova zakonita zastopnica v delu, nanašajočem se na premoženje, ki vpliva na stečajno maso.
ZEN člen 8, 51, 160, 160/11. ZVEtL-1 člen 12, 13, 13/5, 13/6, 42.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - izdelava elaborata - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - vmesni sklep - kriteriji - vsebina elaborata - obvezne sestavine - pravna podlaga
Glede zatrjevane nepristojnosti sodišča za ugotavljanje obsega pripadajočega zemljišča ter v zvezi s tem za odločanje o primernosti strokovne podlage, se pritožba nepravilno sklicuje na 51. člen ZEN. Podlago za odločanje o primernosti strokovne podlage sodišču dajeta 12. in 13. člen ZVEtL-1. V skladu z navedenima določiloma sodišče za izdelavo elaborata po uradni dolžnosti postavi izvedenca ustrezne stroke, predhodno pošiljanje strokovne podlage v preveritev pristojnemu upravnemu organu pa ni obligatorno. Ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, izda o tem sklep.
Glede posameznih obveznih postavk elaborata, izpostavljenih v pritožbi v zvezi z drugim odstavkom 8. člena ZEN, pritožbeno sodišče ugotavlja, da elaborat tako v pisnem delu (prva stran), kot v priloženi skici vsebuje prikaz obstoječega stanja (stanje pred spremembo s parcelno rabo in površino) in prikaz sprememb (dve novo nastali parceli, raba in površina ter stanje po spremembi), sodno odločbo kot podlago za vpis spremembe podatkov v zemljiškem katastru pa predstavlja pravnomočni sklep o ustreznosti strokovne podlage.
Ugotovitev pripadajočega zemljišča je v pristojnosti sodišča. Zapis izvedenke v izvedenskem elaboratu, da novo ustanovljena parcela 258/9 predstavlja pripadajoče zemljišče stavbi, še ne pomeni, da je strokovna podlaga neustrezna. Pri tem je treba pojasniti, da je izvedenka izdelala tudi osnovno izvedensko mnenje, kjer je skladno z določili zakona in pravili stroke opredelila pripadajoče zemljišče. Zato je bil sporni zapis v elaboratu očitno naveden iz razloga, ker je bila z zadevo predhodno vsebinsko seznanjena in ne iz razloga, ker bi hotela odločati o pripadajočem zemljišču.
kreditna pogodba v CHF - dolgoročni kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - slaba vera banke - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - indični dokaz - dokazna tema - neenakopravno obravnavanje - ustavna pravica do enakega varstva pravic
Sodišče prve stopnje je glede dokazne teme - izpolnitve pojasnilne dolžnosti ugodilo toženkinemu dokaznemu predlogu za izvedbo indičnega dokaza in se na tak dokaz tudi oprlo. Nasprotno pa sodišče prve stopnje tožnikoma ni dopustilo dokazovanja te iste dokazne teme z zaslišanjem predlaganih prič oziroma je zavrnilo njun dokazni predlog za izvedbo indičnega dokaza. Gre torej za neenakopravno obravnavanje pravdnih strank, kar pomeni kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
Z javnim razpisom za direktorja toženke se je zahtevalo, da ima kandidat, med drugim, natančno opredeljeno časovno obdobje delovnih izkušenj (pet let), pri čemer ni bilo določeno, za kakšne delovne izkušnje gre, in pa znanja s področja organizacije dela, vodenja in dela s skupinami. Za ti zahtevi so se zahtevala dokazila, pri čemer je za zgolj časovno opredeljene delovne izkušnje dovolj dokazilo o delovni dobi (drugače bi bilo, če bi se na primer zahtevale delovne izkušnje z določenega področja ali na določenih delih). Dokazilo o delovni dobi je delovna knjižica in to je tožnica predložila. Za znanja s področja organizacije dela, vodenja in dela s skupinami pa je predložila listine, ki izkazujejo pridobljena teoretična znanja. Drugih listin ni bila dolžna predložiti.
Stališče sodišča prve stopnje, da bi morala tožnica predložiti tako dokazila o teoretičnem kot praktičnem znanju s področja organizacije dela, vodenja in dela s skupinami, nima podlage v razpisnih zahtevah. Znanje z določenega področja je lahko le teoretično znanje. Če bi se zahtevalo praktično znanje, bi moralo biti to v javnem razpisu jasno navedeno (v okviru delovnih izkušenj z določenega področja ali na določenih delih). Ker ni bilo, tožničina prijava ni nepopolna, ker takšnih praktičnih znanj ni izkazovala. Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da toženka ni zagrešila postopkovnih kršitev s tem, ko je sprejela sklep in tožničino prijavo označila za nepopolno.
Označitev določene prijave kandidata na prosto delovno mesto za nepopolno je že sama po sebi kršitev, ki bi lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata, saj je izbira kandidata bistveno drugačna, če se določena prijava upošteva ali pa ne. Iz tega razloga je kršitev, ki jo je storila toženka, povzročila nezakonitost sklepa o izbiri kandidatke. Tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa in da se toženki naloži ponovitev postopka izbire direktorja je utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00029500
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/5. ZST-1 člen 6, 6/3, 34a, 34a/1. ZPP člen 7, 7/2, 212.
ugovor se šteje za umaknjen - sodna taksa za ugovor - neplačilo sodne takse - dokazovanje plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - potrdilo o plačilu sodne takse - dokazno pravilo - listinski dokaz
Stranka ima v pritožbi možnost zatrjevanja in dokazovanja plačila sodne takse, vendar le z dovolj konkretnimi trditvami in predlaganjem ustreznega, to je listinskega dokaza o plačilu.
dedna nevrednost - opustitev potrebne pomoči - dolžnost preživljanja ostarelega starša - bivanje v domu za ostarele - dokazovanje
Dolžnost toženke pomagati zapustnici se zaradi možnosti, da ji bo morda pomagal kdo drug (konkretno sestra), ni prav nič zmanjšala in se toženka na to možnost tudi ni mogla zanašati. Pritožbeno sodišče sicer ne dvomi, da je zapustnica po svoji preselitvi stike s toženko odklanjala, saj je za to nedvomno imela razloge (samovoljno ravnanje toženke v zapuščinskem postopku; neplačilo dolga nastalega z uporabo plačilne kartice; pasivnost pri reševanju bivanjskega problema), a tudi to na odločitev, ki ima podlago v opustitvi toženke pred tem, ne more vplivati.
seznam dolžnikovega premoženja - nepristop na narok - denarno kaznovanje dolžnika - predlog upnika za izrek denarne kazni - namen denarne kazni - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - izvršilno sredstvo
ZIZ omogoča upniku, da predlaga ukrepe, s katerimi se zagotovi, da dolžnik razkrije svoje premoženje, kar je nedvomno vložitev predloga za predložitev seznama premoženja po določbi 31. člena ZIZ, nikjer pa ZIZ ne določa, da je vloga upnika, v kateri sodišču predlaga, da denarno kaznuje dolžnika, nedovoljena. Sodišče zato nima zakonske podlage, da o upnikovi vlogi, s katero predlaga denarno kaznovanje dolžnika, odloči zgolj iz formalnih razlogov z obrazložitvijo, da je v diskreciji sodišča ali bo možnost denarnega kaznovanje dolžnika, zaradi nespoštovanja poziva sodišča uporabilo, ampak mora o njej odločiti vsebinsko. To pomeni, da mora presoditi ali so podani pogoji za kaznovanje dolžnika po navedeni zakonski določbi. Smisel in namen kaznovanja po določbi 33. člena ZIZ je v tem, da se vpliva na voljo dolžnika v primerih, ko je uspeh izvršilnega postopka odvisen od ravnanj, ki so v oblasti samega dolžnika. Kljub uporabi pojma „kazen“, pa ne gre za kaznovanje, temveč za izvršilno sredstvo v širšem pomenu. Določba 31. člena ZIZ je jasna in določa, da se omogoči upniku v izvršilnem postopku, da pride do poplačila svoje terjatve, torej do uresničitve svoje pravice do sodnega varstva.
stroški izvršilnega postopka - uspeh strank v postopku - vrednost spornega predmeta - preživnina - izvršba - zavarovanje
Določbe 38. člena ZIZ ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha in tudi niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti. Zakonska določba 154. člena ZPP, enako kot določba šestega odstavka 38. člena ZIZ, ne ukinja uspeha strank kot splošnega merila za odločanje o povrnitvi stroškov, temveč vzporedno uvaja še ločeno merilo za krivdno povzročene posamične stroške med postopkom "ne glede na izid" postopka. Ni pa mogoče uporabiti krivdnega principa za odločanje o stroških vsega postopka, neodvisno od njegovega končnega izida in je izjema predvidena z določbo 158. člena ZPP.