hišni zapor - alternativni način izvršitve kazni zapora - namen kaznovanja - privilegij
Hišni zapor iz petega odstavka 86. člena KZ-1 predstavlja nadomestni način izvršitve kazni zapora. Gre za privilegij, ki se od prestajanja zapora v zavodu razlikuje v prostoru, kjer se izvaja (bodisi se izvaja na naslovu obsojenčevega stalnega ali začasnega bivanja bodisi v javni ustanovi za zdravljenje ali oskrbo). Urejen je izrazito restriktivno in nadzorstveno, saj so pravila o prepovedi oddaljevanja od stavbe in omejenih stikov iz šestega odstavka 86. člena KZ-1 stroga. Že iz same jezikovne razlage navedene določbe, po kateri se obsojenec v času prestajanja kazni ne sme oddaljiti iz stavbe ali posameznega dela stavbe, kjer se izvršuje hišni zapor, razen če sodišče za določen čas to izjemoma dovoli, kadar je neizogibno potrebno, da si obsojenec zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine ali zdravstveno pomoč, ali za opravljanje dela, je razvidno, da je zakonodajalec možnost oddaljevanja od stavbe predvidel zgolj izjemoma. Tudi v fazi izvrševanja kazni je namreč potrebno upoštevati namen kaznovanja, ki ni le specialno preventivni (vplivanje na storilca) in generalno preventivni (vplivanje na vse posameznike), temveč tudi povračilni (retribucija). Bistvo slednjega je naziranje, da je kazen racionalno, natančno in pravično odmerjeno povračilo, ki storilca prizadene, in katerega edino merilo je teža kaznivega dejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031011
SPZ člen 105. SZ-1 člen 3, 3/4, 5, 20. ZPP člen 458, 458/1.
etažna lastnina - solastnina na skupnih delih - skupni del stavbe - posebni skupni deli v etažni lastnini - stroški skupnih delov stavbe - specificiran račun - spor majhne vrednosti
Toženkino stanovanje je priključeno na sistem centralnega ogrevanja, ki je splošni skupni del stavbe in mora plačati del stroškov, ki odpade nanjo glede na velikost njenega solastniškega deleža na skupnih delih stavbe. Gre za fiksne stroške, ki nastanejo ne glede na to, ali toženka svoje stanovanje ogreva s centralno kurjavo ali ne.
ZPP člen 70, 70-6, 247.. ZZVZZ-UPB3 člen 23, 23/1, 23/1-12, 44a, 44b, 44c.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 25, 25-9, 54, 127, 129, 129/1, 135a, 135a/1, 135b, 135b/1, 155.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 19.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 25, 25-5.
izločitev izvedenca - povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - bolnišnično zdravljenje - nujna medicinska pomoč
Po 247. členu ZPP je lahko izvedenec izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik. Razlog za izločitev po 6. točki 70. člena ZPP so okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti. Gre za okoliščine, iz katerih bi izhajalo izvedenčevo vnaprejšnje prepričanje o zadevi, ali če bi njegovo ravnanje kazalo na pristranski odnos do stranke. Zgolj poslovna povezava sodnega izvedenca z zdravstveno ustanovo, ki naj tožnici ne bi nudil ustreznega zdravljenja, sama po sebi ni razlog za izločitev. V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da celo dejstvo, ko je sodni izvedenec zdravnik, ki dela v isti zdravstveni ustanovi, kjer se stranka zdravi, samo po sebi ni okoliščina, ki bi vzbudila dvom v pristranskost. Ne predstavlja izvedenčevega vnaprejšnjega prepričanja, saj je mnenje dolžan podati v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj.
V konkretni zadevi možnosti zdravljenja v Sloveniji niso bile izčrpane, saj se operacija, ki je bila izvedena v tujini, rutinsko opravlja v Sloveniji. Povsem enak operativni poseg, kot je bil opravljen v tujini, bi bil lahko opravljen tudi v Sloveniji. Čeprav se nevrološki konzilij za operacijo zaradi vprašljivih učinkov sicer ni odločil, to samo po sebi ne pomeni izčrpanih možnosti zdravljenja v Sloveniji. Potem, ko je lečeči nevrolog predlagal operativni poseg, se je tožnica sama odločila za operacijo v tujini, zato niso izpolnjeni pogoji iz 44.a člena ZZVZZ za povračilo stroškov zdravljenja v tujini.
Enako velja glede povračila stroškov zdravljenja po 44.b členu ZZVZZ, saj ni nikakršnega dvoma, da tožnica ni pridobila napotnice za operativno zdravljenje, zato na čakalni seznam za operacijo ni bila, niti ni mogla biti vpisana, temveč se je sama odločila za operacijo v tujini. Ker je šlo za bolnišnično zdravljenje, predhodne odobritve zavoda pa ni pridobila, ni upravičena niti do povračila stroškov zdravljenja v višini povprečne cene teh storitev v Republiki Sloveniji po 44.c členu ZZVZZ.
Pravica do zdravljenja v tujini ne zajema le zdravljenja, temveč tudi povračilo prevoznih stroškov v Slovenijo. Do povračila stroškov prevoza, četudi je nujen reševalni prevoz v smislu 54. člena POZZ, ker iz zdravstvenih razlogov ni mogoče opraviti prevoza z javnim prevoznim sredstvom, je zavarovanec upravičen le, če so izpolnjeni zakonski pogoji za povračilo stroškov zdravljenja v tujini.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.. ZPol člen 4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - policist - vožnja pod vplivom alkohola - rok za podajo odpovedi
Postopek pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni strogo formalen postopek z vsemi procesnimi zagotovili. S tem, ko tožena stranka tožniku ni predložila lastnih listinskih dokazov, ni bila kršena tožnikova pravica do učinkovitega zagovora. Zagovor namreč pomeni pravico delavca, da se o očitkih toženke izjasni, ta pravica pa je bila tožniku v obravnavanem primeru zagotovljena, kar je v svoji izpovedbi potrdil tudi predstavnik sindikata. Tožnik pravice do zagovora ni izkoristil, je pa zagovor podal v pisni obliki. Dejstvo, da se je tožnik zagovora udeležil sam (brez pooblaščenca) pa ne pomeni kršitve pravice do zagovora. Tožnik je imel dovolj časa za pripravo na zagovor, na zagovoru pa je bil udeležen tudi predstavnik sindikata.
Kadar gre za policiste, med nedopustna ravnanja sodijo tudi vožnja pod vplivom alkohola, objestna vožnja, grožnja in nedostojno vedenje nasproti javnim osebam, četudi kršitve niso bile storjene med delovnim časom. Temeljna naloga policije je med drugim varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi ter preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in preiskovanje storitev kaznivih dejanj in prekrškov, zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotavljanje premoženjske koristi, ki izvirajo iz kaznivih dejanj in prekrškov (4. člen Zakona o policiji). Tožnik je ravnal v nasprotju s tem, saj je sam storil prekršek, s svojo vožnjo pa tudi ogrožal osebno varnost ostalih udeležencev v prometu, škodoval ugledu policije, njegovo ravnanje bistveno odstopa od zavez iz pogodbe o zaposlitvi (da se bo vzdržal ravnanj, ki škodujejo interesom delodajalca).
spor majhne vrednosti - plačilo šolske prehrane - obstoj pravnega temelja - dokaz o obstoju temelja
Račun oziroma izstavitev računa ni pogoj za nastanek terjatve oziroma obveznosti. Bistveno je, da obstoji temelj terjatve, kar pa je v postopku dokazano in kar nenazadnje priznava tudi toženka sama. Obveznost plačila šolske malice nastane že s prijavo na šolsko prehrano, toženka pa ni trdila, da obroki niso bili zagotovljeni ali pa da so bili pravočasno odjavljeni.
pogoji za prekinitev pravdnega postopka - odvzem poslovne sposobnosti
Iz dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča izhaja, da je prejelo obvestilo okrajnega sodišča o izdanem sklepu o uvedbi postopka za odvzem poslovne sposobnosti tožnici po uradni dolžnosti in da je navedeni sklep pravnomočen. Ob takšnem dejanskem stanju je bilo potrebno postopati po 3. točki 1. odstavka 206. člena ZPP. Citirana določba ZPP namreč sodišče izrecno zavezuje, da odredi prekinitev postopka, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki.
Vrhovno sodišče je v novejši odločitvi opr. št. VIII Ips 214/2017 zavzelo stališče, da določba drugega odstavka 972. člena OZ dopušča kumuliranje odškodnine in zavarovalne vsote, kadar kolektivno nezgodno zavarovanje ni sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo, temveč kot osebno zavarovanje oziroma da se v takem primeru zavarovalnina, ki je bila tožniku izplačana na podlagi kolektivnega nezgodnega zavarovanja, ne všteva v prisojeno odškodnino, čeprav je zavarovalno premijo plačal delodajalec. To pomeni, da je za uporabo določbe tretjega odstavka 972. člena OZ odločilno, ali je bilo kolektivno nezgodno zavarovanje sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo in ne zadostuje zgolj dejstvo, da je tožena stranka plačala premijo zanj.
kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - nastanek večje premoženjske škode
Konkretni opis kaznivega dejanja v izreku obtožnega akta mora biti sklepčen za vsakega obdolženca posebej, pri čemer morajo biti vsi zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja jasno in določno opredeljeni. Ne zadošča, da je višina škode, kot eden izmed zakonskih znakov očitanega dejanja, konkretno navedena le pri opisu kaznivega dejanja, ki se očita obdolženemu C. C., na katero pa opisa dejanj, ki se očitata obdolženima A. A. in B. B., niti ne napotujeta.
Zahtevek za izročitev pogodbe o zaposlitvi je utemeljen le, če delavcu pisna pogodba o zaposlitvi ni izročena, kar pomeni, če pisna pogodba o zaposlitvi ne obstaja, delo pa se opravlja na podlagi takšne pogodbe.
Delavec nima neposrednega sodnega varstva glede tožbenega zahtevka za spremembo pogodbe o zaposlitvi, ampak mora najprej nasloviti zahtevo na delodajalca na podlagi prvega odstavka 200. člena ZDR-1.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/2, 47/3, 47/4, 51, 51/2.
stroški in nagrada izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - sodni cenilec - dodatna dokumentacija - pravno relevantne pripombe na izvedensko mnenje - uporaba strokovne literature v tujem jeziku - ni razlogov o odločilnih dejstvih - preuranjena izdaja sklepa - nasprotje v razlogih sodbe
Sodišče prve stopnje ni opravilo materialnopravne presoje določb drugega odstavka 51. člena Pravilnika in ni ugotavljalo, ali so podani pogoji za plačilo nagrade in stroškov izvedencema, saj izpodbijana sklepa nimata razlogov o teh odločilnih dejstvih ter ju zato ni mogoče preizkusiti.
izredna denarna socialna pomoč - odškodninska odgovornost države
Pri presoji posameznih predpostavk odgovornosti države je potrebno upoštevati posebnosti, ki izvirajo iz oblastne narave delovanja njenih organov ter pri uporabi pravil splošnega obligacijskega prava paziti, da se uporabljajo prilagojeno značilnostim javno pravne odškodninske odgovornosti za ravnanja, v katerih država v razmerjih do posameznika nastopa kot organ oblasti (ex iure imperii). Kršitev 26. člena Ustave bi bila tako eventualno lahko podana le, če bi sodišče odločitev oprlo na stališče, ki bi bilo popolnoma nesprejemljivo.
regres za letni dopust - stečajni dolžnik - odpravnina
V 106. členu ZDR-1 je določeno, da imajo delavci, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi v stečajnem postopku, pravico do odpravnine po 108. členu ZDR-1. Gre za odločbo, ki pravzaprav zgolj pojasnjuje, da gre tudi tem delavcem (ne pa le tistim, ki jim je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti, kot je dikcija prvega odstavka 108. člena ZDR-1) pravico do odpravnine, ki po tretjem odstavku 108. člena ZDR-1 ne sme presegati 10-kratnika osnove (tj. povprečna mesečna plača v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo), če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. Člen 106 ZDR-1 ni specialna določba, ki naj bi v povezavi s 108. členom ZDR-1 določal najvišjo možno odpravnino.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija - reparacija - sodna razveza - denarno povračilo - nova pogodba o zaposlitvi
Stališče tožnika v pritožbi, da odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 7. 2017 ne vpliva na reintegracijski zahtevek, ni pravilno. Res je, da se skladno s tretjim odstavkom 91. člena ZDR-1 v primeru nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi šteje, da je bila nova pogodba sklenjena pod razveznim pogojem, vendar pa je v obravnavanem primeru do prenehanja (nove) pogodbe o zaposlitvi prišlo že z (zakonito) odpovedjo z dne 27. 7. 2017. Pogodba o zaposlitvi z dne 20. 1. 2017 je bila med pravdnima strankama veljavno sklenjena, na njeni podlagi so se izvrševale pravice in obveznosti. To pa pomeni, da jo je tožena stranka zaradi tožnikovih kršitev delovnih in drugih pogodbenih obveznosti lahko odpovedala in da je tožniku na tej podlagi 11. 8. 2017 (zakonito) prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. Ne glede na to, da je bilo kasneje ugotovljeno, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove tožniku nezakonita, tožnika, ki mu je delovno razmerje pri toženi stranki zakonito prenehalo, ni mogoče vrniti nazaj na delo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - sindikalni zaupnik - stavka
Pritožbeno sodišče ob upoštevanju ugotovitev o tem, da za nenapovedano prekinitev dela obravnavanega dne niso bili izpolnjeni pogoji po ZStk za zakonito stavko, pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da sporna prekinitev dela ni bila zakonita.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo vedenje do direktorja tožene stranke v proizvodnji (s tem, ko je v času zaustavitve proizvodnje s stisnjeno pestjo in z dvignjeno roko nakazal, kot bi ga hotel udariti, pri tem pa istočasno kričal nanj in ga žalil), kjer bi morali delavci delati in kjer je bilo prisotnih približno 100 delavcev in le peščica vodilnih delavcev, utemeljeno štelo kot hujšo kršitev pogodbenih obveznosti, pri čemer je tožnik ravnal najmanj s hudo malomarnostjo.
premestitev na drugo delovno mesto - javni uslužbenec - diskriminacija
Tožena stranka je ustrezno obrazložila sklep o premestitvi, pri čemer je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 149. člena ZJU pristojno odločati le, ali je razlog za premestitev resničen in ne navidezen, ter je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, kar je bilo v konkretnem primeru izkazano.
splošna pravila za odmero kazni - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - denarna kazen - stranska kazen izgona tujca iz države - zaporna kazen - olajševalne in obteževalne okoliščine
Višje sodišče primarno poudarja, da morebitni oziroma zatrjevani ustni dogovor med tožilstvom in obdolžencem glede predlagane kazenske sankcije za primer priznanja krivde, sodišča ne zavezuje. Za razliko od pisnega sporazuma o priznanju krivde, je sodišče v vseh ostalih primerih pri izbiri in odmeri kazenske sankcije vezano izključno na zakonsko predpisano kazen za posamezno kaznivo dejanje in ob tem tudi splošna pravila za odmero kazni (49. člen KZ-1).
Sklicevanje na primerjalno kaznovalno politiko namreč ni ustrezno, saj je višina izrečene kazni vselej odraz ugotovljenih relevantnih okoliščin v vsaki posamezni zadevi, ter ob tem tudi obteževalnih in olajševalnih okoliščin na strani vsakega posameznega obdolženca. Iz tega razloga so tudi v zakonu kazni predpisane v določenem razponu. Zato posplošena primerjava z drugimi kazenskimi zadevami oziroma izrečenimi sankcijami ne more biti ustrezna in torej tudi ne relevantna.
ZPP res določa, da tožeča stranka lahko do konca glavne obravnave spremeni tožbo (prvi odstavek 184. člena ZPP), vendar tudi določa, da ko je tožba vročena toženi stranki, je za spremembo potrebna njena privolitev. Spremembo pa lahko sodišče dovoli, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Šteje se, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti (prvi odstavek 185. člena ZPP).
poklicna rehabilitacija - izvedensko mnenje - denarno nadomestilo - nadomestilo plače za čas poklicne rehabilitacije
Ker sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov ni ugotovilo opravičljivih zdravstvenih razlogov, zaradi katerih tožnica ni končala poklicne rehabilitacije, ki so navedeni v pogodbi o poklicni rehabilitaciji, je utemeljeno štelo izpodbijane odločbe za pravilne in zakonite in tožničina tožbena zahtevka zavrnilo.
delitev solastne nepremičnine - civilna delitev - postopek za cenitev in prodajo stvari - sklep o prodaji nepremičnin - prodaja nepremičnine
Predlagateljica je po preteku 30-dnevnega roka od pravnomočnosti sklepa, v katerem je odločeno, da se sporna nepremičnina razdruži tako, da se delitev opravi s prodajo nepremičnine in razdelitvijo izkupička (civilna delitev; četrti odstavek 70. člena SPZ), predlagala, da se stanovanje proda po določbah ZIZ, sodišče prve stopnje pa je predlogu ugodilo (110. člen ZNP). Trditve nasprotnega udeleženca, da si prizadeva zbrati denar za odkup stanovanja, na izpodbijani sklep nimajo nobenega vpliva.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - začetek stečajnega postopka
Napačna je trditev pritožbe, da naj bi bilo o odpravnini že dokončno in pravnomočno odločeno z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki je tožnik ni izpodbijal. V odpovedi je bilo določeno le, da je upravičen do odpravnine, ki bo izračunana po vročitvi te odpovedi. Višina odpravnine v odpovedi ni bila določena, pa tudi če bi bila, to ne bi bila ovira za vtoževanje razlike, saj odpravnina ni predpisana sestavina odpovedi in tako zanjo tudi ne veljajo npr. roki za izpodbijanje odpovedi. Gre za denarno terjatev, ki se pravzaprav vtožuje ravno v primeru, ko odpoved učinkuje, delodajalec pa delavcu odreka pravico do odpravnine.
V 106. členu ZDR-1 je določeno, da imajo delavci, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi v stečajnem postopku, pravico do odpravnine po 108. členu ZDR-1. Gre za odločbo, ki pravzaprav zgolj pojasnjuje, da gre tudi tem delavcem (ne pa le tistim, ki jim je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti, kot je dikcija prvega odstavka 108. člena ZDR-1) pravico do odpravnine, ki po tretjem odstavku 108. člena ZDR-1 ne sme presegati 10-kratnika osnove (tj. povprečna mesečna plača v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo), če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. Člen 106 ZDR-1 ni specialna določba, ki naj bi v povezavi s 108. členom ZDR-1 določal najvišjo možno odpravnino.
Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje se glede sporne pravice do odpravnine upoštevajo tudi druge določbe zakona, npr. 9. člena ZDR-1, ki določa, da se lahko s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa ta zakon. V tem je bistvo pravilne odločitve sodišča prve stopnje, ki je utemeljeno upoštevalo dogovor strank v pogodbi o zaposlitvi o višji odpravnini, kot jo predvideva zakon.