ZPP člen 458, 458/1. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (2015) člen 4, 4-17, 22, 24, 24/5. Odlok o odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode v občini Domžale (2005) člen 2, 2-3, 10, 11, 44.
spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - izpodbijanje dejanskega stanja - občinske gospodarske javne službe - komunalna dejavnost - komunalne storitve - plačilo - izvajalec javne službe - dolžnost vzdrževanja - uporabnik storitev - javno kanalizacijsko omrežje - kanalizacijski priključek
Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo je v lasti lastnika oziroma uporabnika objekta, ki je zadolžen tudi za njegovo vzdrževanje in odpravljanje morebitnih poškodb.
Že na podlagi pravil jezikovne in logične razlage ni mogoče sklepati, da soglasje oziroma navodila upravljavca javne službe za ureditev zunanje interne kanalizacije pomenijo (hkrati) njegovo dolžnost vzdrževanja.
izgubljeni dobiček - pogodbena odškodninska odgovornost - zastaranje - vedenje o škodi in povzročitelju
Gre za kontinuirano nastajajočo škodo (izgubljeni dobiček v višini mesečne tržne najemnine), katere zastaranje začne teči, ko takšna škoda začne nastajati oziroma ko oškodovanec izve za njen nastanek in povzročitelja, pri čemer pritožba zaključkov sodišča prve stopnje glede zavedanja tožnice v letu 2009 o škodi in o povzročitelju ne izpodbija. V skladu s prvim in drugim odstavkom 352. člena OZ zastara odškodninska terjatev za povzročeno škodo v treh letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, v vsakem primeru pa v petih letih, odkar je škoda nastala. Navedenega ne more spremeniti zatrjevanje, da toženka kontinuirano (protipravno) ne prepusti posesti, in pavšalno navajanje, da se je škoda eksponentno povečevala.
ZFPPIPP člen 103, 103/4-3, 103/7, 104, 104/2-1, 114, 226, 226/2, 226/3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7.
osnova za izračun - nagrada stečajnega upravitelja - razdelitev stečajne mase
Sodišče prve stopnje je pravilno postopalo, ko je kot osnovo za izračun nadomestila upravitelja upoštevalo znesek kupnin, zmanjšan za stroške, razen nagrade upravitelja.
Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, ko je kot osnovo za izračun nadomestila upoštevalo vse zneske unovčenega premoženja, ki so bili predmet predhodne in predmetne razdelitve ter pri odmeri nagrade upoštevalo tudi nadomestilo za unovčenje stečajne mase, ki je bilo upravitelju odmerjeno že ob predhodni razdelitvi.
ZFPPIPP člen 210, 210/1, 210/1-1, 210/1-2, 210/1-3, 210/1-4, 210/2, 215, 215/3, 221b, 221g. OZ člen 380.
poenostavljena prisilna poravnava - uporaba pravil o prisilni poravnavi - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove - vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave - zamudne obresti
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču tožnice v odgovoru na pritožbo, da predmetni sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni izvršilni naslov, saj se v njem terjatve ne ugotavljajo (221g. člen ZFPPIPP). Za te postopke se namreč v skladu z 221b. členom ZFPPIPP smiselno uporabljata le 1. in 2. točka prvega odstavka 210. člena tega zakona, kar pomeni, da sodišče s sklepom o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi le odloči, da se takšna poravnava potrdi in ugotovi vsebino potrjene prisilne poravnave, tako da navede delež plačila terjatev upnikov, roke za njihovo plačilo ter obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo. Ne uporabljata pa se 3. in 4. točka prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da sodišče ne odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, in v posledici tega ne naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. Sodna praksa se je poenotila na stališču, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ne predstavlja izvršilnega naslova (prim. VSM sklep I Cpg 167/2015, VSL sklep II Cpg 636/2016, VSL sodba I Cpg 467/2017 in druge). Sodno prakso, na katero se sklicuje pritožba (VSL sodba II Cpg 1050/2015), je nadomestila obsežnejša, novejša sodna praksa, ki enotno stoji na stališču, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ne predstavlja izvršilnega naslova.
zavlačevanje postopka - razrešitev zagovornika - pravice obrambe - pravica do poštenega sojenja - pravica do obrambe z zagovornikom - obvezna obramba - zagovornik, postavljen po uradni dolžnosti - izbira zagovornika - zaupno razmerje - zloraba pravice
Ob zavedanju, da pri obvezni obrambi zagovornik obtožencu nudi kvalificirano strokovno pomoč ter da je med njima potrebna določena stopnja zaupanja, sodišče druge stopnje vendarle ne more mimo dejstva, da prav izrazito izkazano nezaupanje obtoženke do slehernega zagovornika, ki ji je bil postavljen v tem postopku po uradni dolžnosti, kaže na to, da obtoženka institut razrešitve zagovornika zlorablja zato, da sodišču prve stopnje otežuje vodenje tega kazenskega postopka v razumnem času.
omejena poslovna sposobnost - procesna sposobnost - omejena procesna sposobnost - zakoniti zastopnik - stalni skrbnik - stečajni upravitelj - postopek osebnega stečaja
Stečajni dolžnik, proti kateremu teče osebni stečaj glede premoženja, ki sodi v stečajno maso, nima poslovne sposobnosti, s tem pa tudi ne procesne sposobnosti. Od začetka stečajnega postopka pa vse do sklepa o končanju stečajnega postopka (245. člen in 376. člen ZFPPIPP) ga zastopa stečajni upravitelj. Stečajna upraviteljica tožnikove vloge z dne 30. 4. 2018 ni odobrila – pri tem pritožbeno sodišče opozarja, da kakršnokoli ukrepanje sodišča v smeri zagotovitve obravnavanja vloge ne pride v poštev. Zaradi odsotnosti odobritve vloge z dne 30. 4. 2018, ki jo je sodišče štelo za pritožbo, je odločitev o zavrženju pravilna, saj mora sodišče na procesno sposobnost paziti po uradni dolžnosti. Stečajna upraviteljica je z dnem začetka postopka osebnega stečaja postala toženčeva zakonita zastopnica in je po samem zakonu pridobila vsa pooblastila za njegovo zastopanje. Stalna skrbnica pa z začetkom stečajnega postopka ni več njegova zakonita zastopnica v delu, nanašajočem se na premoženje, ki vpliva na stečajno maso.
ZEN člen 8, 51, 160, 160/11. ZVEtL-1 člen 12, 13, 13/5, 13/6, 42.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - izdelava elaborata - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - vmesni sklep - kriteriji - vsebina elaborata - obvezne sestavine - pravna podlaga
Glede zatrjevane nepristojnosti sodišča za ugotavljanje obsega pripadajočega zemljišča ter v zvezi s tem za odločanje o primernosti strokovne podlage, se pritožba nepravilno sklicuje na 51. člen ZEN. Podlago za odločanje o primernosti strokovne podlage sodišču dajeta 12. in 13. člen ZVEtL-1. V skladu z navedenima določiloma sodišče za izdelavo elaborata po uradni dolžnosti postavi izvedenca ustrezne stroke, predhodno pošiljanje strokovne podlage v preveritev pristojnemu upravnemu organu pa ni obligatorno. Ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, izda o tem sklep.
Glede posameznih obveznih postavk elaborata, izpostavljenih v pritožbi v zvezi z drugim odstavkom 8. člena ZEN, pritožbeno sodišče ugotavlja, da elaborat tako v pisnem delu (prva stran), kot v priloženi skici vsebuje prikaz obstoječega stanja (stanje pred spremembo s parcelno rabo in površino) in prikaz sprememb (dve novo nastali parceli, raba in površina ter stanje po spremembi), sodno odločbo kot podlago za vpis spremembe podatkov v zemljiškem katastru pa predstavlja pravnomočni sklep o ustreznosti strokovne podlage.
Ugotovitev pripadajočega zemljišča je v pristojnosti sodišča. Zapis izvedenke v izvedenskem elaboratu, da novo ustanovljena parcela 258/9 predstavlja pripadajoče zemljišče stavbi, še ne pomeni, da je strokovna podlaga neustrezna. Pri tem je treba pojasniti, da je izvedenka izdelala tudi osnovno izvedensko mnenje, kjer je skladno z določili zakona in pravili stroke opredelila pripadajoče zemljišče. Zato je bil sporni zapis v elaboratu očitno naveden iz razloga, ker je bila z zadevo predhodno vsebinsko seznanjena in ne iz razloga, ker bi hotela odločati o pripadajočem zemljišču.
kreditna pogodba v CHF - dolgoročni kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - slaba vera banke - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - indični dokaz - dokazna tema - neenakopravno obravnavanje - ustavna pravica do enakega varstva pravic
Sodišče prve stopnje je glede dokazne teme - izpolnitve pojasnilne dolžnosti ugodilo toženkinemu dokaznemu predlogu za izvedbo indičnega dokaza in se na tak dokaz tudi oprlo. Nasprotno pa sodišče prve stopnje tožnikoma ni dopustilo dokazovanja te iste dokazne teme z zaslišanjem predlaganih prič oziroma je zavrnilo njun dokazni predlog za izvedbo indičnega dokaza. Gre torej za neenakopravno obravnavanje pravdnih strank, kar pomeni kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
Toženca sta po prenehanju delovnega razmerja pri tožeči stranki, torej v času, ko ju je zavezovala konkurenčna klavzula, opravljala dimnikarske storitve kot samostojna podjetnika (pri istih strankah kot pred tem, v času zaposlitve pri toženki). S tem sta kršila konkurenčno klavzulo.
V konkretnem primeru je konkurenčna klavzula veljavna, toženca sta jo kršila, zaradi česar sta dolžna plačati s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno pavšalno odškodnino. Tožeči stranki je škoda nastala, saj je zaradi opravljanja storitev tožencev izgubila stranke, s tem pa tudi prihodek oziroma dobiček. Ta škoda je v vzročni zvezi z delom tožencev po prenehanju delovnega razmerja, tožnica pa ni bila dolžna podati konkretnih trditev glede višine škode (niti višine škode ni bila dolžna dokazovati), saj je bila med pravdnima strankama dogovorjena pavšalna odškodnina v višini 10.000,00 EUR.
Višje odškodnine sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno ni priznalo. Pravilno je, ker je šlo pri laceraciji veznice desnega očesa za površinsko poškodbo, ki ne pusti trajnih posledic, ugotovilo, da tožnik ni utrpel (trajnega) zmanjšanja življenjskih aktivnosti, zaradi česar do odškodnine za nepremoženjsko škodo za duševne bolečine iz tega naslova ni upravičen, enako velja za skaženost. Začasna sprememba zunanjega videza ne more predstavljati skaženosti (kvečjemu nevšečnost med zdravljenjem), prav tako je ne more predstavljati pri tožniku ugotovljena minimalna sled zašitja rane v temporalnem delu veznice.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1.
nagrada in stroški izvedenca - povečanje nagrade - uporaba strokovne literature v tujem jeziku
Kakšno naj bo povečanje, je odvisno od okoliščin konkretnega primera. Izvedenka v izvedenskem mnenju in v računu ni pojasnila v kakšnem deležu je uporabila strokovno literaturo v tujem jeziku.
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz celotnega števila virov in v okviru teh približno polovice tujih virov. To utemeljuje pravilnost zaključka o 50 % povečanju za njihovo uporabo.
ZFPPIPP člen 244, 244/2. ZPP člen 80, 188, 188/2, 188/3.
umik tožbe - zakoniti zastopnik pravne osebe - razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka
Udeleženec utemeljeno navaja, da je bil z razveljavitvijo sklepa o začetku stečajnega postopka in ustavitvi postopka prisilne poravnave posledično ponovno zakoniti zastopnik tožeče stranke in to je bil tudi v času umika tožbe vse do ponovnega začetka stečajnega postopka z drugim sklepom okrožnega sodišča. V času vložitve vloge sklep o začetku stečajnega postopka ni imel več pravnih učinkov, družba se je vrnila v enak položaj, v katerem je bila pred tem, v konkretnem primeru v postopek prisilne poravnave.
Umik tožbe upravičenega zakonitega zastopnika je neposredno učinkujoče procesno dejanje, ki ga ni mogoče preklicati in izjava o umiku prične učinkovati takoj, ko jo sodišče prejme, četudi se kasneje spremeni (ex lege zaradi ponovnega začetka stečaja) zakoniti zastopnik stranke.
Facebook - spletna stran - slikovno snemanje brez privolitve in objava posnetkov na spletu - odškodninska odgovornost - pravna podlaga - privolitev oškodovanke - nastanek premoženjske škode - soprispevek oškodovanke
Pritožbena graja s strani sodišča prve stopnje uporabljenega nižjega dokaznega standarda, ko je svoje dokazne zaključke utemeljilo s pomočjo indičnega sklepanja, ni utemeljena. Tako pravna teorija kot sodna praksa v primerih, ko je dokazno breme pretežko, tudi zaradi objektivnih težav pri zbiranju in izvajanju dokazov, dopuščata, da sodišče obstoj določenih dejstev ugotovi na podlagi posrednega dokazovanja, torej z indici, ki obstoj drugih dejstev potrjujejo s stopnjo pretežne verjetnosti.
Sodišče lahko vmesno sodbo izda glede celotnega zahtevka, kadar je ta v celoti po podlagi zrel za odločitev, lahko pa tudi glede dela zahtevka oziroma posameznih pojavnih oblik škode. Tožnica od tožencev zahteva plačilo nepremoženjske škode zaradi posega v njene osebnostne pravice in povračilo premoženjske škode, ki naj bi ji nastala, ker sta toženca s pomočjo njenih fotografij uspešno tržila svoje izdelke in bila s tem obogatena. Tožnica torej zahteva dve pojavni obliki škode, ki ju utemeljuje na različnih podlagah, obe pa morata biti zaradi prekluzivnega učinka vmesne sodbe že v tej fazi postopka zanesljivo ugotovljeni. Utemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje v vmesni sodbi ni navedlo razlogov, zakaj je tožbeni zahtevek na plačilo premoženjske škode po podlagi utemeljen.
Poseg v osebnostne pravice kot univerzalne pravice, vezane na osebo upravičenca, predstavlja civilni delikt, ki ima ob splošnih pogojih odškodninskega prava za posledico odškodninsko odgovornost po določilu 179. člena OZ. Da sodišče dosodi denarno odškodnino za prestano nepremoženjsko škodo, mora prizadeta oseba utrpeti duševne bolečine. Ta pojem je pri posegu v osebnostno sfero treba razlagati široko, saj zajema vsako psihično nelagodje, ki nastane zaradi posega v posameznikovo fizično ali moralno bistvo, njegovo intimo, torej v njegovo osebnostno celovitost. Sodišče prve stopnje je glede na izpoved tožnice ugotovilo, da je bila z ravnanjem tožencev prizadeta, kar v konkretnih okoliščinah predstavlja zadostno podlago za dosojo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Ne obstojijo razlogi za delno razbremenitev tožencev zaradi predhodnih ravnanj tožnice, ki je dopustila fotografiranje in uporabo slik v komercialne namene. Toženca sta namreč njene fotografije sama poiskala na svetovnem spletu in z njimi ustvarila lažni profil, zgolj njihova dosegljivost pa ne daje podlage za odločitev o tožničinem soprispevku.
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2, 106/4, 106/6. ZPP člen 343, 343/4.
stiki z obema staršema - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - način izvrševanja stikov - stiki prek pisem - začasna ureditev stikov - odtujevanje otroka - mnenje izvedenca - največja korist otroka - Center za socialno delo (CSD) - strokovna pomoč - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
Glede na celotno dogajanje med udeležencema v zvezi z njunima otrokoma v zadnjem letu pred zaključkom postopka je sodišče prve stopnje prehitro sprostilo stike med D. in očetom (predlagateljem). Z ozirom na predlagateljev dolgoleten sovražen odnos do nasprotne udeleženke, ki D. močno obremenjuje, v povezavi z očetovim ravnanjem v smeri odtujevanja D. od matere, je potrebna večja postopnost pri ureditvi stikov. Tudi v določenem prehodnem obdobju po spremembi prejšnje odločbe o stikih z novo odločbo je treba stike med predlagateljem in D. izvajati ob strokovni pomoči delavcev centra za socialno delo v pomenu šestega odstavka 106. člena ZZZDR, da bodo lahko stiki res v največjo korist D.
Ker je z odločitvijo pritožbenega sodišča sklep o glavni stvari postal pravnomočen in je začasna odredba s tem prenehala veljati, predlagatelj nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper začasno odredbo.
skupno pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k več objektom - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - ugovor javnega dobra
Ugovor javnega dobra, ki je relevanten zoper obseg pripadajočega zemljišča, bi bil utemeljen le, če bi bil podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine - namenjene splošni rabi, v času pred 1. 1. 2003.
predlog za taksno oprostitev - premoženjsko stanje prosilca - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti - vpogled v drug spis - blokada sredstev na računu - minimalna plača
Sodišče prve stopnje je ugotavljalo višino toženkinih dohodkov in drugih prejemkov ter siceršnje premoženjsko stanje, pri odločitvi pa ni upoštevalo trditve, da v zvezi s sklepom pristojnega sodišča lahko razpolaga zgolj s 76 % minimalne plače, ker k predlogu sklepa ni predložila, niti ni navedla, do kdaj naj bi imela sredstva blokirana.
Glede na vsebino določbe šestega odstavka 12.a člena ZST-1 ni bilo ovire, da sodišče prve stopnje samo vpogleda tudi v navedeni sklep (svojega sodišča), saj zatrjevana omejitev (razpolaganje zgolj s 76 % minimalne plače) nedvomno vpliva na ugotovitev premoženjskega stanja toženke. Tudi, če je sodišče prve stopnje menilo, da toženka ni posredovala vseh podatkov o svojih dohodkih, bi moralo ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah in toženko pozvati na dopolnitev (tretji odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi s 108. členom ZPP).
V konkretnem primeru se je toženka s prodajno pogodbo zavezala prenesti na tožnico solastninski delež na obravnavani nepremičnini, ki pa ne samo, da v trenutku sklenitve pogodbe ni bila v njeni solasti, nepremičnina je bila takrat že tožničina. To pa pomeni, da je toženkino pogodbeno obveznost, zaradi katere se je tožnica zavezala plačati toženki kupnino, nemogoče izvršiti. Prevzeta pogodbena obveznost tožnice za plačilo kupnine je zato brez kavze. Ker podlage za obveznost tožnice ni, je prodajna pogodba na podlagi četrtega odstavka 39. člena OZ nična.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00030616
ZNP člen 35, 35/1, 35/2. ZPP člen 413.
spor iz razmerja med starši in otroki - stroški nepravdnega postopka - odločitev o skupnih stroških - stroški za delo sodnega izvedenca - delitev stroškov po enakih delih - združitev istovrstnih zadev - največja korist otroka
Združeni nepravdni zadevi sta bili ves čas obravnavani v interesu obeh udeležencev kot staršev njunih otrok. Vodenje postopka, opravljanje procesnih dejanj udeležencev in končna odločitev sodišča morajo biti osredotočeni na ugotavljanje največje koristi otrok, kar je že po naravi stvari tudi v interesu njihovih staršev. Vzroki medsebojnih sporov med udeležencema so v ravnanju obeh. Stroški dokazovanja z izvedenci zato bremenijo po enakih deležih oba udeleženca postopka, ne glede na to, kdo je predlagal izvedbo posameznega dokaza.
seznam dolžnikovega premoženja - nepristop na narok - denarno kaznovanje dolžnika - predlog upnika za izrek denarne kazni - namen denarne kazni - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - izvršilno sredstvo
ZIZ omogoča upniku, da predlaga ukrepe, s katerimi se zagotovi, da dolžnik razkrije svoje premoženje, kar je nedvomno vložitev predloga za predložitev seznama premoženja po določbi 31. člena ZIZ, nikjer pa ZIZ ne določa, da je vloga upnika, v kateri sodišču predlaga, da denarno kaznuje dolžnika, nedovoljena. Sodišče zato nima zakonske podlage, da o upnikovi vlogi, s katero predlaga denarno kaznovanje dolžnika, odloči zgolj iz formalnih razlogov z obrazložitvijo, da je v diskreciji sodišča ali bo možnost denarnega kaznovanje dolžnika, zaradi nespoštovanja poziva sodišča uporabilo, ampak mora o njej odločiti vsebinsko. To pomeni, da mora presoditi ali so podani pogoji za kaznovanje dolžnika po navedeni zakonski določbi. Smisel in namen kaznovanja po določbi 33. člena ZIZ je v tem, da se vpliva na voljo dolžnika v primerih, ko je uspeh izvršilnega postopka odvisen od ravnanj, ki so v oblasti samega dolžnika. Kljub uporabi pojma „kazen“, pa ne gre za kaznovanje, temveč za izvršilno sredstvo v širšem pomenu. Določba 31. člena ZIZ je jasna in določa, da se omogoči upniku v izvršilnem postopku, da pride do poplačila svoje terjatve, torej do uresničitve svoje pravice do sodnega varstva.