izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - odgovornost države - objektivna pogojenost višine odškodnine - višina denarne odškodnine - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Določba 13. člena ZPŠOIRSP, ki določa način in roke izplačila denarne odškodnine, ne ureja tudi določitve začetka teka zakonskih zamudnih obresti. V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZPŠOIRSP se za odločanje o denarni odškodnini zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, v tej zadevi torej glede na čas nastanka škode določbe ZOR. Drugačna razlaga bi povzročila nesmiselnost omejitve iz prvega odstavka 12. člena ZPŠOIRSP.
Zamudne obresti od denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo pripadajo oškodovancu od nastanka zamude dalje. Do zamude pride, ko oškodovanec povzročitelja škode opomni na plačilo. Do tega je nedvomno prišlo vsaj z vložitvijo obravnavane tožbe.
motenje posesti - nasilje v družini - ukrepi po zpnd - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - pravica do osebne varnosti - pravica do posesti - varstvo posesti - izročitev ključev
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi bil z ugoditvijo zahtevku tožnici omogočen neomejen vstop v stanovanjsko stavbo, kjer imata toženec in sin pravdnih strank svoje bivališče, kar bi pomenilo poseg v njuno pravico do zasebnosti, nedotakljivosti stanovanja, poleg tega pa tudi v pravico do osebne varnosti. Gre za položaj, ko je toženec zaradi odločbe nepravdnega sodišča pridobil pravico do izključne posesti sporne nepremičnine, pa čeprav za omejeno obdobje. Tožnica se tako neutemeljeno sklicuje na to, da sodno varstvo posesti zaradi odločbe, izdane po ZPND, ne more biti izključeno.
ZPP člen 458, 458/1. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (2015) člen 4, 4-17, 22, 24, 24/5. Odlok o odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode v občini Domžale (2005) člen 2, 2-3, 10, 11, 44.
spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - izpodbijanje dejanskega stanja - občinske gospodarske javne službe - komunalna dejavnost - komunalne storitve - plačilo - izvajalec javne službe - dolžnost vzdrževanja - uporabnik storitev - javno kanalizacijsko omrežje - kanalizacijski priključek
Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo je v lasti lastnika oziroma uporabnika objekta, ki je zadolžen tudi za njegovo vzdrževanje in odpravljanje morebitnih poškodb.
Že na podlagi pravil jezikovne in logične razlage ni mogoče sklepati, da soglasje oziroma navodila upravljavca javne službe za ureditev zunanje interne kanalizacije pomenijo (hkrati) njegovo dolžnost vzdrževanja.
ZPrCP člen 109, 109/2, 109/2-1, 110, 110, 110/2, 110/2-4. OZ člen 179, 921.
zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - zavarovalni primer - prometna nesreča - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranost - domneva o alkoholiziranosti - obvestilo policiji o prometni nezgodi - izmik preizkusu alkoholiziranosti - prometna nesreča i. kategorije - dokazna ocena - AO plus zavarovanje - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda
Pravilna in skladna s stališči sodne prakse je presoja sodišča prve stopnje, da zgolj s tem, ko voznik o prometni nesreči ni takoj obvestil policije, domneva njegove alkoholiziranosti še ni bila vzpostavljena.
Facebook - spletna stran - slikovno snemanje brez privolitve in objava posnetkov na spletu - odškodninska odgovornost - pravna podlaga - privolitev oškodovanke - nastanek premoženjske škode - soprispevek oškodovanke
Pritožbena graja s strani sodišča prve stopnje uporabljenega nižjega dokaznega standarda, ko je svoje dokazne zaključke utemeljilo s pomočjo indičnega sklepanja, ni utemeljena. Tako pravna teorija kot sodna praksa v primerih, ko je dokazno breme pretežko, tudi zaradi objektivnih težav pri zbiranju in izvajanju dokazov, dopuščata, da sodišče obstoj določenih dejstev ugotovi na podlagi posrednega dokazovanja, torej z indici, ki obstoj drugih dejstev potrjujejo s stopnjo pretežne verjetnosti.
Sodišče lahko vmesno sodbo izda glede celotnega zahtevka, kadar je ta v celoti po podlagi zrel za odločitev, lahko pa tudi glede dela zahtevka oziroma posameznih pojavnih oblik škode. Tožnica od tožencev zahteva plačilo nepremoženjske škode zaradi posega v njene osebnostne pravice in povračilo premoženjske škode, ki naj bi ji nastala, ker sta toženca s pomočjo njenih fotografij uspešno tržila svoje izdelke in bila s tem obogatena. Tožnica torej zahteva dve pojavni obliki škode, ki ju utemeljuje na različnih podlagah, obe pa morata biti zaradi prekluzivnega učinka vmesne sodbe že v tej fazi postopka zanesljivo ugotovljeni. Utemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje v vmesni sodbi ni navedlo razlogov, zakaj je tožbeni zahtevek na plačilo premoženjske škode po podlagi utemeljen.
Poseg v osebnostne pravice kot univerzalne pravice, vezane na osebo upravičenca, predstavlja civilni delikt, ki ima ob splošnih pogojih odškodninskega prava za posledico odškodninsko odgovornost po določilu 179. člena OZ. Da sodišče dosodi denarno odškodnino za prestano nepremoženjsko škodo, mora prizadeta oseba utrpeti duševne bolečine. Ta pojem je pri posegu v osebnostno sfero treba razlagati široko, saj zajema vsako psihično nelagodje, ki nastane zaradi posega v posameznikovo fizično ali moralno bistvo, njegovo intimo, torej v njegovo osebnostno celovitost. Sodišče prve stopnje je glede na izpoved tožnice ugotovilo, da je bila z ravnanjem tožencev prizadeta, kar v konkretnih okoliščinah predstavlja zadostno podlago za dosojo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Ne obstojijo razlogi za delno razbremenitev tožencev zaradi predhodnih ravnanj tožnice, ki je dopustila fotografiranje in uporabo slik v komercialne namene. Toženca sta namreč njene fotografije sama poiskala na svetovnem spletu in z njimi ustvarila lažni profil, zgolj njihova dosegljivost pa ne daje podlage za odločitev o tožničinem soprispevku.
izgubljeni dobiček - pogodbena odškodninska odgovornost - zastaranje - vedenje o škodi in povzročitelju
Gre za kontinuirano nastajajočo škodo (izgubljeni dobiček v višini mesečne tržne najemnine), katere zastaranje začne teči, ko takšna škoda začne nastajati oziroma ko oškodovanec izve za njen nastanek in povzročitelja, pri čemer pritožba zaključkov sodišča prve stopnje glede zavedanja tožnice v letu 2009 o škodi in o povzročitelju ne izpodbija. V skladu s prvim in drugim odstavkom 352. člena OZ zastara odškodninska terjatev za povzročeno škodo v treh letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, v vsakem primeru pa v petih letih, odkar je škoda nastala. Navedenega ne more spremeniti zatrjevanje, da toženka kontinuirano (protipravno) ne prepusti posesti, in pavšalno navajanje, da se je škoda eksponentno povečevala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029712
ZFPPIPP člen 269, 271, 271/1, 271/1-2, 271/2, 302, 391, 391/1-1, 391/1-2. ZPP člen 212. ZGD-1 člen 527. SPZ člen 142.
osebni stečaj - notarski zapis - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - izbris zastavne pravice in zaznambe izvršbe - register neposestnih zastavnih pravic - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu - izpodbojna pravna dejanja - obdobje izpodbojnosti - dokazi in izvajanje dokazov - povezane družbe
Določba 302. člena ZFPPIPP ureja prerekanje terjatev, ki temeljijo na izvršilnem naslovu. Če je prerekana upnikova terjatev iz prvega odstavka tega člena, mora tisti, ki je prerekal terjatev, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve. Tožbo iz drugega odstavka tega člena mora tisti, ki je prerekal terjatev, vložiti proti upniku, katerega terjatev je prerekal.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, da sta pravdni stranki bili v času pet let pred začetkom stečaja v zunajzakonski skupnosti in da je bilo izpodbojno dejanje (notarski zapis o izvršljivosti in hipoteki terjatve z dne 12. 1. 2017) storjeno v tem času (slabe tri mesece pred začetkom stečaja nad tožnico).
predlog za taksno oprostitev - premoženjsko stanje prosilca - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti - vpogled v drug spis - blokada sredstev na računu - minimalna plača
Sodišče prve stopnje je ugotavljalo višino toženkinih dohodkov in drugih prejemkov ter siceršnje premoženjsko stanje, pri odločitvi pa ni upoštevalo trditve, da v zvezi s sklepom pristojnega sodišča lahko razpolaga zgolj s 76 % minimalne plače, ker k predlogu sklepa ni predložila, niti ni navedla, do kdaj naj bi imela sredstva blokirana.
Glede na vsebino določbe šestega odstavka 12.a člena ZST-1 ni bilo ovire, da sodišče prve stopnje samo vpogleda tudi v navedeni sklep (svojega sodišča), saj zatrjevana omejitev (razpolaganje zgolj s 76 % minimalne plače) nedvomno vpliva na ugotovitev premoženjskega stanja toženke. Tudi, če je sodišče prve stopnje menilo, da toženka ni posredovala vseh podatkov o svojih dohodkih, bi moralo ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah in toženko pozvati na dopolnitev (tretji odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi s 108. členom ZPP).
stroški izvršilnega postopka - uspeh strank v postopku - vrednost spornega predmeta - preživnina - izvršba - zavarovanje
Določbe 38. člena ZIZ ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha in tudi niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti. Zakonska določba 154. člena ZPP, enako kot določba šestega odstavka 38. člena ZIZ, ne ukinja uspeha strank kot splošnega merila za odločanje o povrnitvi stroškov, temveč vzporedno uvaja še ločeno merilo za krivdno povzročene posamične stroške med postopkom "ne glede na izid" postopka. Ni pa mogoče uporabiti krivdnega principa za odločanje o stroških vsega postopka, neodvisno od njegovega končnega izida in je izjema predvidena z določbo 158. člena ZPP.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00029987
ZVEtL-1 člen 42, 43, 43/1, 43/1-4, 44.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - izvedensko mnenje - upravna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - javno dobro
ZVEtl-1 omogoča izpodbijanje zakonske domneve v primeru že izdane upravne določbe o določitvi funkcionalnega zemljišča.
ZPP člen 285. ZNP člen 17, 17/1. ZVEtL-1 člen 17, 17/3, 17/3-3.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - delno vzpostavljena etažna lastnina - nevzpostavljena etažna lastnina - poprava zemljiške knjige - materialno procesno vodstvo
Materialno procesno vodstvo (odprto sojenje ali razjasnjevalna oblast) nalaga sodišču, da na primeren način poskrbi za to, da se sporni predmet vsestransko razišče. Pravilna izbira postopka in oblikovanje predloga oziroma zahtevka v konkretni zadevi, ko je predlagateljica že v predlogu navedla vsa za odločitev pomembna dejstva, ne sodi v okvir materialnega procesna vodstva.
Odločitev prvostopenjskega sodišča je pravilna in skladna z zakonskimi določili in namenom postopka po ZVEtL-1. Ta je v vzpostavitvi etažne lastnine na večstanovanjskem objektu, kadar etažna lastnina na objektu še ni oblikovana oziroma v zemljiški knjigi vpisana na stavbi kot celoti. Popravi zemljiškoknjižnih vpisov zaradi zatrjevane napačno evidentirane etažne lastnine ta postopek ni namenjen.
ZFPPIPP člen 210, 210/1, 210/1-1, 210/1-2, 210/1-3, 210/1-4, 210/2, 215, 215/3, 221b, 221g. OZ člen 380.
poenostavljena prisilna poravnava - uporaba pravil o prisilni poravnavi - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove - vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave - zamudne obresti
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču tožnice v odgovoru na pritožbo, da predmetni sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni izvršilni naslov, saj se v njem terjatve ne ugotavljajo (221g. člen ZFPPIPP). Za te postopke se namreč v skladu z 221b. členom ZFPPIPP smiselno uporabljata le 1. in 2. točka prvega odstavka 210. člena tega zakona, kar pomeni, da sodišče s sklepom o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi le odloči, da se takšna poravnava potrdi in ugotovi vsebino potrjene prisilne poravnave, tako da navede delež plačila terjatev upnikov, roke za njihovo plačilo ter obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo. Ne uporabljata pa se 3. in 4. točka prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da sodišče ne odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, in v posledici tega ne naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. Sodna praksa se je poenotila na stališču, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ne predstavlja izvršilnega naslova (prim. VSM sklep I Cpg 167/2015, VSL sklep II Cpg 636/2016, VSL sodba I Cpg 467/2017 in druge). Sodno prakso, na katero se sklicuje pritožba (VSL sodba II Cpg 1050/2015), je nadomestila obsežnejša, novejša sodna praksa, ki enotno stoji na stališču, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ne predstavlja izvršilnega naslova.
ZFPPIPP člen 103, 103/4-3, 103/7, 104, 104/2-1, 114, 226, 226/2, 226/3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7.
osnova za izračun - nagrada stečajnega upravitelja - razdelitev stečajne mase
Sodišče prve stopnje je pravilno postopalo, ko je kot osnovo za izračun nadomestila upravitelja upoštevalo znesek kupnin, zmanjšan za stroške, razen nagrade upravitelja.
Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, ko je kot osnovo za izračun nadomestila upoštevalo vse zneske unovčenega premoženja, ki so bili predmet predhodne in predmetne razdelitve ter pri odmeri nagrade upoštevalo tudi nadomestilo za unovčenje stečajne mase, ki je bilo upravitelju odmerjeno že ob predhodni razdelitvi.
ZKP člen 450č, 450č/2, 450/3, 371, 371/1-11, 371/2.
sporazum o priznanju krivde - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja med razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je samo poseglo v izrek sklenjenega sporazuma o priznanju krivde ter spremenilo njegov pomen in vsebino, pri izdaji sodbe nepravilno uporabilo določbo tretjega odstavka 450.č člena ZKP, po kateri sodišče, če presodi, da so izpolnjeni vsi pogoji, sprejme sklep, da se sporazum o priznanju krivde sprejme. Po ustaljeni sodni praksi torej sodišče v skladu z navedeno določbo sporazum o priznanju krivde sprejme kot celoto, z vsemi njegovimi sestavinami. Ker je obrazložena kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1.
nagrada in stroški izvedenca - povečanje nagrade - uporaba strokovne literature v tujem jeziku
Kakšno naj bo povečanje, je odvisno od okoliščin konkretnega primera. Izvedenka v izvedenskem mnenju in v računu ni pojasnila v kakšnem deležu je uporabila strokovno literaturo v tujem jeziku.
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz celotnega števila virov in v okviru teh približno polovice tujih virov. To utemeljuje pravilnost zaključka o 50 % povečanju za njihovo uporabo.
ZFPPIPP člen 244, 244/2. ZPP člen 80, 188, 188/2, 188/3.
umik tožbe - zakoniti zastopnik pravne osebe - razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka
Udeleženec utemeljeno navaja, da je bil z razveljavitvijo sklepa o začetku stečajnega postopka in ustavitvi postopka prisilne poravnave posledično ponovno zakoniti zastopnik tožeče stranke in to je bil tudi v času umika tožbe vse do ponovnega začetka stečajnega postopka z drugim sklepom okrožnega sodišča. V času vložitve vloge sklep o začetku stečajnega postopka ni imel več pravnih učinkov, družba se je vrnila v enak položaj, v katerem je bila pred tem, v konkretnem primeru v postopek prisilne poravnave.
Umik tožbe upravičenega zakonitega zastopnika je neposredno učinkujoče procesno dejanje, ki ga ni mogoče preklicati in izjava o umiku prične učinkovati takoj, ko jo sodišče prejme, četudi se kasneje spremeni (ex lege zaradi ponovnega začetka stečaja) zakoniti zastopnik stranke.
Višje odškodnine sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno ni priznalo. Pravilno je, ker je šlo pri laceraciji veznice desnega očesa za površinsko poškodbo, ki ne pusti trajnih posledic, ugotovilo, da tožnik ni utrpel (trajnega) zmanjšanja življenjskih aktivnosti, zaradi česar do odškodnine za nepremoženjsko škodo za duševne bolečine iz tega naslova ni upravičen, enako velja za skaženost. Začasna sprememba zunanjega videza ne more predstavljati skaženosti (kvečjemu nevšečnost med zdravljenjem), prav tako je ne more predstavljati pri tožniku ugotovljena minimalna sled zašitja rane v temporalnem delu veznice.
ZIZ člen 38, 38/6. ZPP člen 2, 158, 158/1, 339, 339/1.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - delni ugovor - odločanje v mejah trditev - izpolnitev obveznosti - umik predloga za izvršbo - pravočasnost umika - stroški - takojšen umik - umik po izpolnitvi - umik takoj po izpolnitvi
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je v preostalem delu (glede izvršilnih stroškov), torej v delu, v katerem dolžnik sploh ni ugovarjal, njegov ugovor zavrnilo, prekoračilo meje dolžnikovega ugovora.
Ne glede na to, kdaj je dolžnik vložil ugovor, so upniki tudi po presoji pritožbenega sodišča s tem, ko so deveti dan po dolžnikovi izpolnitvi nedenarne obveznosti vložili delni umik, to še vedno storili znotraj razumnega roka, ki spada pod zakonsko določen pravni standard »takojšnega umika«.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00030255
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12. SPZ člen 142, 142/2, 146. ZPP člen 212, 214, 214/2. ZZK-1 člen 5, 91, 91/5.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - neposredna izvršljivost notarskega zapisa - zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa - maksimalna hipoteka - vpis maksimalne hipoteke v zemljiško knjigo - učinek vpisane hipoteke - opredelitev terjatve - izpodbijanje temelja in višine terjatve - trditveno in dokazno breme dolžnika
Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se zaznamuje pri maksimalni hipoteki in z vrstnim redom vknjižene maksimalne hipoteke učinkuje proti vsakokratnemu kasnejšemu lastniku nepremičnine. Vknjižena maksimalna hipoteka ima značilnost varovane stvarne pravice.
Ko upnik terjatev trditveno konkretno opredeli, jo pojasni in strukturira, ter za zatrjevano predloži dokaze, na drugi strani obstoji breme dolžnika, da to konkretno izpodbija (navaja konkretne trditve zoper obstoj in višino terjatve, za katero je sodišče dovolilo izvršbo) in za svoje trditve predlaga dokaze.