JAVNI RAZPISI - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00029998
OZ člen 25, 25/1, 82, 83. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 2, 2-7, 9, 9/5, 98, 98/1, 98/2.
postopek oddaje javnega naročila - pogodba o sofinanciranju - sredstva evropske kohezijske politike - sofinanciranje iz sredstev evropske kohezijske politike - nadzor nad namensko porabo sredstev - nenamenska poraba sredstev - javni interes - konkurenca - zagotavljanje konkurence - teža kršitve - kapitalska povezanost - finančni popravek - škodljive posledice - finančni vpliv kršitve na proračun Evropske skupnosti - načelo gospodarnosti - skrbno ravnanje
Finančni popravek pomeni vračilo koristi (sredstev), ki je (so) bila neupravičeno prejeta zaradi nepravilnega ravnanja. Ne pomeni kazni, temveč je zgolj posledica ugotovitve, da zahtevani pogoji za pridobitev koristi iz Unije niso bili spoštovani, zaradi česar je pridobljena korist neupravičena. Takšno situacijo sta stranki v obravnavanem primeru pogodbeno uredili v tretjem odstavku 13. člena Pogodbe o sofinanciranju. Ta namreč določa, da, če je upravičenec prejel izplačilo sredstev, pa se pozneje pri nadzoru izkaže, da neupravičeno, je dolžan takoj vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev do dneva vračila.
Kršitve pravil je treba šteti za nepravilnost, ki utemeljuje uporabo finančnega popravka, le takrat, če lahko vpliva na proračun EU.
Ugotovljene nepravilnosti v postopku javnega naročanja tako že same po sebi ustvarijo domnevo možnosti nastanka škode za proračunska sredstva, zaradi česar trditve o izvedenih finančnih popravkih zaradi ugotovljenih nepravilnosti, v katerih so implicitno zajete tudi trditve o škodi na proračunskih sredstvih, zadoščajo. Vendar pa ta domneva ni neizpodbojna, pač pa se s tem trditveno in dokazno breme le prevali na nasprotno stranko.
Konkurenca je bila v konkretnem primeru zagotovljena s pridobitvijo najmanj treh ponudb, z izbiro najugodnejšega ponudnika pa so bila tudi javna sredstva počrpana v manjši meri kot če bi tožena stranka izbrala drugega, tj. dražjega, ponudnika (pri čemer v tem postopku ni sporno, da je bila dejansko vgrajena varčnejša razsvetljava). Tožeča stranka, ki je v tem postopku zatrjevala, da je bil upravičenec dolžan upoštevati oba pogoja pod točkama 3.2. in 4.2. Javnega razpisa - načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo skrbnega gospodarja, in sicer ves čas (v pritožbi navaja, da celotno obdobje veljavnosti Pogodbe o sofinanciranju!) ter da je tožena stranka določbo 3.2. točke Javnega razpisa kršila, namreč drugačnega, tj. škodnega vpliva na proračunska sredstva (ki bi bil v vzročni zvezi z zatrjevano kršitvijo) ni niti zatrjevala niti dokazala.
izgubljeni dobiček - pogodbena odškodninska odgovornost - zastaranje - vedenje o škodi in povzročitelju
Gre za kontinuirano nastajajočo škodo (izgubljeni dobiček v višini mesečne tržne najemnine), katere zastaranje začne teči, ko takšna škoda začne nastajati oziroma ko oškodovanec izve za njen nastanek in povzročitelja, pri čemer pritožba zaključkov sodišča prve stopnje glede zavedanja tožnice v letu 2009 o škodi in o povzročitelju ne izpodbija. V skladu s prvim in drugim odstavkom 352. člena OZ zastara odškodninska terjatev za povzročeno škodo v treh letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, v vsakem primeru pa v petih letih, odkar je škoda nastala. Navedenega ne more spremeniti zatrjevanje, da toženka kontinuirano (protipravno) ne prepusti posesti, in pavšalno navajanje, da se je škoda eksponentno povečevala.
Facebook - spletna stran - slikovno snemanje brez privolitve in objava posnetkov na spletu - odškodninska odgovornost - pravna podlaga - privolitev oškodovanke - nastanek premoženjske škode - soprispevek oškodovanke
Pritožbena graja s strani sodišča prve stopnje uporabljenega nižjega dokaznega standarda, ko je svoje dokazne zaključke utemeljilo s pomočjo indičnega sklepanja, ni utemeljena. Tako pravna teorija kot sodna praksa v primerih, ko je dokazno breme pretežko, tudi zaradi objektivnih težav pri zbiranju in izvajanju dokazov, dopuščata, da sodišče obstoj določenih dejstev ugotovi na podlagi posrednega dokazovanja, torej z indici, ki obstoj drugih dejstev potrjujejo s stopnjo pretežne verjetnosti.
Sodišče lahko vmesno sodbo izda glede celotnega zahtevka, kadar je ta v celoti po podlagi zrel za odločitev, lahko pa tudi glede dela zahtevka oziroma posameznih pojavnih oblik škode. Tožnica od tožencev zahteva plačilo nepremoženjske škode zaradi posega v njene osebnostne pravice in povračilo premoženjske škode, ki naj bi ji nastala, ker sta toženca s pomočjo njenih fotografij uspešno tržila svoje izdelke in bila s tem obogatena. Tožnica torej zahteva dve pojavni obliki škode, ki ju utemeljuje na različnih podlagah, obe pa morata biti zaradi prekluzivnega učinka vmesne sodbe že v tej fazi postopka zanesljivo ugotovljeni. Utemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje v vmesni sodbi ni navedlo razlogov, zakaj je tožbeni zahtevek na plačilo premoženjske škode po podlagi utemeljen.
Poseg v osebnostne pravice kot univerzalne pravice, vezane na osebo upravičenca, predstavlja civilni delikt, ki ima ob splošnih pogojih odškodninskega prava za posledico odškodninsko odgovornost po določilu 179. člena OZ. Da sodišče dosodi denarno odškodnino za prestano nepremoženjsko škodo, mora prizadeta oseba utrpeti duševne bolečine. Ta pojem je pri posegu v osebnostno sfero treba razlagati široko, saj zajema vsako psihično nelagodje, ki nastane zaradi posega v posameznikovo fizično ali moralno bistvo, njegovo intimo, torej v njegovo osebnostno celovitost. Sodišče prve stopnje je glede na izpoved tožnice ugotovilo, da je bila z ravnanjem tožencev prizadeta, kar v konkretnih okoliščinah predstavlja zadostno podlago za dosojo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Ne obstojijo razlogi za delno razbremenitev tožencev zaradi predhodnih ravnanj tožnice, ki je dopustila fotografiranje in uporabo slik v komercialne namene. Toženca sta namreč njene fotografije sama poiskala na svetovnem spletu in z njimi ustvarila lažni profil, zgolj njihova dosegljivost pa ne daje podlage za odločitev o tožničinem soprispevku.
motenje posesti - nasilje v družini - ukrepi po zpnd - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - pravica do osebne varnosti - pravica do posesti - varstvo posesti - izročitev ključev
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi bil z ugoditvijo zahtevku tožnici omogočen neomejen vstop v stanovanjsko stavbo, kjer imata toženec in sin pravdnih strank svoje bivališče, kar bi pomenilo poseg v njuno pravico do zasebnosti, nedotakljivosti stanovanja, poleg tega pa tudi v pravico do osebne varnosti. Gre za položaj, ko je toženec zaradi odločbe nepravdnega sodišča pridobil pravico do izključne posesti sporne nepremičnine, pa čeprav za omejeno obdobje. Tožnica se tako neutemeljeno sklicuje na to, da sodno varstvo posesti zaradi odločbe, izdane po ZPND, ne more biti izključeno.
ZFPPIPP člen 69, 69/2, 69/4, 128, 128/2, 305, 305/1, 308, 308/1, 308/3. ZIZ člen 17, 211, 211/3, 239.
preizkus terjatev in ločitvenih pravic - napotitev na pravdo - izvršilni naslov - sredstva zavarovanja - sklep o zavarovanju
S sklepom o zavarovanju se ne odloča o materialnopravni pravici stranke, pač pa se ustvarja novo procesno pravno razmerje. Sklep o zavarovanju z zastavno pravico na nepremičnini zato ne predstavlja izvršilnega naslova po 1. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ.
darilna pogodba - ničnost darilne pogodbe - obnova postopka - pravni interes - zavrženje predloga za obnovo - zastopanje stranke - skrbnik za poseben primer - Center za socialno delo (CSD) - center za socialno delo kot skrbnik - zakoniti zastopnik - odobritev procesnega dejanja s strani centra za socialno delo - vračilo sodne takse
Tožnica je v tem postopku zastopana po skrbniku za poseben primer - CSD X., zato mora ta organ odobriti vložitev vlog. Take odobritve ni bilo podane. Pravilno je zato prvostopenjsko sodišče vlogi zavrglo.
stroški izvršilnega postopka - uspeh strank v postopku - vrednost spornega predmeta - preživnina - izvršba - zavarovanje
Določbe 38. člena ZIZ ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha in tudi niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti. Zakonska določba 154. člena ZPP, enako kot določba šestega odstavka 38. člena ZIZ, ne ukinja uspeha strank kot splošnega merila za odločanje o povrnitvi stroškov, temveč vzporedno uvaja še ločeno merilo za krivdno povzročene posamične stroške med postopkom "ne glede na izid" postopka. Ni pa mogoče uporabiti krivdnega principa za odločanje o stroških vsega postopka, neodvisno od njegovega končnega izida in je izjema predvidena z določbo 158. člena ZPP.
skupno pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k več objektom - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - ugovor javnega dobra
Ugovor javnega dobra, ki je relevanten zoper obseg pripadajočega zemljišča, bi bil utemeljen le, če bi bil podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine - namenjene splošni rabi, v času pred 1. 1. 2003.
predlog za taksno oprostitev - premoženjsko stanje prosilca - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti - vpogled v drug spis - blokada sredstev na računu - minimalna plača
Sodišče prve stopnje je ugotavljalo višino toženkinih dohodkov in drugih prejemkov ter siceršnje premoženjsko stanje, pri odločitvi pa ni upoštevalo trditve, da v zvezi s sklepom pristojnega sodišča lahko razpolaga zgolj s 76 % minimalne plače, ker k predlogu sklepa ni predložila, niti ni navedla, do kdaj naj bi imela sredstva blokirana.
Glede na vsebino določbe šestega odstavka 12.a člena ZST-1 ni bilo ovire, da sodišče prve stopnje samo vpogleda tudi v navedeni sklep (svojega sodišča), saj zatrjevana omejitev (razpolaganje zgolj s 76 % minimalne plače) nedvomno vpliva na ugotovitev premoženjskega stanja toženke. Tudi, če je sodišče prve stopnje menilo, da toženka ni posredovala vseh podatkov o svojih dohodkih, bi moralo ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah in toženko pozvati na dopolnitev (tretji odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi s 108. členom ZPP).
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00029987
ZVEtL-1 člen 42, 43, 43/1, 43/1-4, 44.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - izvedensko mnenje - upravna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - javno dobro
ZVEtl-1 omogoča izpodbijanje zakonske domneve v primeru že izdane upravne določbe o določitvi funkcionalnega zemljišča.
ZPP člen 285. ZNP člen 17, 17/1. ZVEtL-1 člen 17, 17/3, 17/3-3.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - delno vzpostavljena etažna lastnina - nevzpostavljena etažna lastnina - poprava zemljiške knjige - materialno procesno vodstvo
Materialno procesno vodstvo (odprto sojenje ali razjasnjevalna oblast) nalaga sodišču, da na primeren način poskrbi za to, da se sporni predmet vsestransko razišče. Pravilna izbira postopka in oblikovanje predloga oziroma zahtevka v konkretni zadevi, ko je predlagateljica že v predlogu navedla vsa za odločitev pomembna dejstva, ne sodi v okvir materialnega procesna vodstva.
Odločitev prvostopenjskega sodišča je pravilna in skladna z zakonskimi določili in namenom postopka po ZVEtL-1. Ta je v vzpostavitvi etažne lastnine na večstanovanjskem objektu, kadar etažna lastnina na objektu še ni oblikovana oziroma v zemljiški knjigi vpisana na stavbi kot celoti. Popravi zemljiškoknjižnih vpisov zaradi zatrjevane napačno evidentirane etažne lastnine ta postopek ni namenjen.
materialno pogodbeno pravo - trdtiveno in dokazno breme - prosto urejanje obligacijskih razmerij
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da sicer drži, kot zatrjuje tožeča stranka, da je temeljno načelo obligacijskega prava dolžnost izpolnitve obveznosti, vendar imajo zaradi načela pogodbene svobode in načela o dispozitivni naravi zakonskih določb pogodbene stranke možnost, da vprašanje posledic neizpolnitve pogodbenih obveznosti uredijo drugače že ob sklenitvi pogodbe.
Ugotavljanje vsebine pogodbe ima značilnosti ugotavljanja dejanskega stanja, kar pomeni, da pravilo, da sodišče pravo pozna – po uradni dolžnosti - ne velja za pogodbeno materialno pravo.
zahtevek na razveljavitev oporoke - zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke - oporočna sposobnost - sposobnost za razsojanje - alkoholiziranost - nedovoljena pritožbena novota - izvedensko mnenje - odgovor na pritožbo
Tožeča stranka je v postopku na prvi stopnji tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke utemeljevala s trditvami, da naj bi bil zapustnik ob sestavi oporoke nesposoben za razsojanje zaradi progresivne demence, psiho organskega sindroma in stanja po ICV. Pri tem pa v postopku na prvi stopnji ni postavila trditve o tem, da bi bil zapustnik v času sestave oporoke alkoholiziran, zato njena tovrstna pritožbena navedba predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, ki je ni mogoče upoštevati. Sodišče je ob upoštevanju izvedenskega mnenja izvedenke A. A. (ne pa tudi mnenja izvedenca B. B.) ter drugih dokazov prepričljivo zaključilo, da je bil zapustnik v času sestave oporoke oporočno sposoben.
Višje odškodnine sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno ni priznalo. Pravilno je, ker je šlo pri laceraciji veznice desnega očesa za površinsko poškodbo, ki ne pusti trajnih posledic, ugotovilo, da tožnik ni utrpel (trajnega) zmanjšanja življenjskih aktivnosti, zaradi česar do odškodnine za nepremoženjsko škodo za duševne bolečine iz tega naslova ni upravičen, enako velja za skaženost. Začasna sprememba zunanjega videza ne more predstavljati skaženosti (kvečjemu nevšečnost med zdravljenjem), prav tako je ne more predstavljati pri tožniku ugotovljena minimalna sled zašitja rane v temporalnem delu veznice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00029642
ZGD-1 člen 50, 52, 52/3, 512, 512/1, 512/2, 513. ZNP-1 člen 25, 42. ZPP člen 339, 339/2-8.
nepravdni postopek - pravica družbenika do informacije in vpogleda - molk organa - določnost zahtevka - kontradiktornost postopka - pravica do izjave - vzporedni izvensodni in sodni postopek
513. člena ZGD-1 ne preprečuje situacije, da vzporedno tečeta oba postopka, izvensodni in sodni.
V konkretnem primeru do odklonitve ni prišlo, temveč je šlo za molk poslovodstva, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Tudi zato sodišče prve stopnje ne bi smelo predloga zavrniti iz razloga, ker ni bilo podanega predhodnega dvostopenjskega odločanja, saj je to mogoče le, če je šlo za odklonitev njegove zahteve, družbeniki pa nato o tej odklonitvi dokončno odločajo.
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da bi bilo v nasprotju s smislom in namenom pravice do informacije in vpogleda, ki je korporacijska pravica družbenika, če bi moral družbenik predmet te pravice natančno določiti. Res pa je, da sta pravna teorija in sodna praksa že zavzeli stališče, da predlog ni utemeljen, če predlagatelj zahteva izročitev fotokopij dokumentov, za razliko od zahteve, da se mu omogoči fotokopiranje dokumentov.
Sodišče prve stopnje ne bi smelo svoje odločitve opreti na vlogo nasprotne udeleženke, o kateri se predlagatelj ni imel možnosti predhodno izjasniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00029400
ZVPot člen 37, 37/1, 37/1-4, 37/2, 37c. OZ člen 336, 346, 468, 480, 480/1.
skrita napaka - jamčevalni zahtevek - rok za uveljavitev jamčevalnega zahtevka - obvestitev prodajalca o napaki - prodajalčeva prevara - odprava napak - odgovornost za napake - pravice kupca - petletni zastaralni rok
Zakon ne določa izrecno, v kakšnem roku je, kadar je izkazana prevara prodajalca po prvem odstavku 480. člena OZ, mogoče vložiti tožbo. Pritožbeno sodišče sodi, da je treba v takem primeru uporabiti splošni zastaralni rok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00030738
ZFPPIPP-UPB8 člen 330, 341.
prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - denarna odškodnina - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - ugotavljanje pogodbene volje strank
Pri prodaji sporne nepremičnine ni šlo za navadno kupoprodajno pogodbo med dvema strankama, temveč za kupoprodajno pogodbo na podlagi javne dražbe v okviru stečajnega postopka. S tem so povezane tudi posebnosti pri ugotavljanju volje strank glede predmeta kupoprodajne pogodbe. Volja prodajalca ni volja stečajnega upravitelja, temveč se volja oblikuje v z zakonom določenem postopku, navzven pa je razvidna iz sklepov stečajnega sodišča.
Z javnim razpisom za direktorja toženke se je zahtevalo, da ima kandidat, med drugim, natančno opredeljeno časovno obdobje delovnih izkušenj (pet let), pri čemer ni bilo določeno, za kakšne delovne izkušnje gre, in pa znanja s področja organizacije dela, vodenja in dela s skupinami. Za ti zahtevi so se zahtevala dokazila, pri čemer je za zgolj časovno opredeljene delovne izkušnje dovolj dokazilo o delovni dobi (drugače bi bilo, če bi se na primer zahtevale delovne izkušnje z določenega področja ali na določenih delih). Dokazilo o delovni dobi je delovna knjižica in to je tožnica predložila. Za znanja s področja organizacije dela, vodenja in dela s skupinami pa je predložila listine, ki izkazujejo pridobljena teoretična znanja. Drugih listin ni bila dolžna predložiti.
Stališče sodišča prve stopnje, da bi morala tožnica predložiti tako dokazila o teoretičnem kot praktičnem znanju s področja organizacije dela, vodenja in dela s skupinami, nima podlage v razpisnih zahtevah. Znanje z določenega področja je lahko le teoretično znanje. Če bi se zahtevalo praktično znanje, bi moralo biti to v javnem razpisu jasno navedeno (v okviru delovnih izkušenj z določenega področja ali na določenih delih). Ker ni bilo, tožničina prijava ni nepopolna, ker takšnih praktičnih znanj ni izkazovala. Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da toženka ni zagrešila postopkovnih kršitev s tem, ko je sprejela sklep in tožničino prijavo označila za nepopolno.
Označitev določene prijave kandidata na prosto delovno mesto za nepopolno je že sama po sebi kršitev, ki bi lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata, saj je izbira kandidata bistveno drugačna, če se določena prijava upošteva ali pa ne. Iz tega razloga je kršitev, ki jo je storila toženka, povzročila nezakonitost sklepa o izbiri kandidatke. Tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa in da se toženki naloži ponovitev postopka izbire direktorja je utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00029500
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/5. ZST-1 člen 6, 6/3, 34a, 34a/1. ZPP člen 7, 7/2, 212.
ugovor se šteje za umaknjen - sodna taksa za ugovor - neplačilo sodne takse - dokazovanje plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - potrdilo o plačilu sodne takse - dokazno pravilo - listinski dokaz
Stranka ima v pritožbi možnost zatrjevanja in dokazovanja plačila sodne takse, vendar le z dovolj konkretnimi trditvami in predlaganjem ustreznega, to je listinskega dokaza o plačilu.